Dragica Draga Potočnjak

Iz Geslo

(Preusmerjeno s strani Draga Potočnjak)

Draga Potočnjak, gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre

Foto: Žiga Koritnik/Arhiv SMG

Življenjepis

Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji, med drugim je sodelovala tudi z znamenitim KPGT ter Koreodramo Ljubljana. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji.

Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so Tomaž Pandur, Rahim Burhan, Dušan Jovanović, Janez Pipan, Matjaž Berger, Dragan Živadinov … V Mladinskem je svojo pot začela z vlogami v velikih Ristićevih predstavah Peržani, Missa in a minor, Romeo in Julija; zdaj demonična, zdaj učinkovito komična je bila v več vlogah v Krokarju, vstopila je tudi v polteni seraj kultne Šeherezade. Vrsto pretanjeno izoblikovanih vlog je ustvarila v predstavah Matjaža Bergerja. Pretresljivo je upodobila dve materi, strti od bolečine ob pogledu na trpljenje in propadanje svojih sinov, v Zločinu in kazni (kot alternacija Olge Kacjan) in Stolpu. Sijajna je njena interpretacija svobodomiselne Terese Raffo v Nedolžnem, kjer v organsko celoto preplete nenavadno mešanico hladne distance in čutnosti, lagodnosti in ostrine, dominantnosti in mehkobe.

Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija, ustvarila je tudi nekaj vidnih vlog v filmih, od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se posveča tudi pisanju dramatike (Kalea, Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen, Alisa, Alica, Za naše mlade dame, Za vedno nezavedno, v Mladinskem pa so na odru zaživela njena besedila Slepe miši, Che Guevara, Kekec, Srce na dlani in Vsi junaki zbrani). Leta 2010 je skupaj s kolegi prejela nagrado za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! na Borštnikovem srečanju v Mariboru, leta 2007 Grumovo nagrado za izvirno slovensko dramsko besedilo na TSD v Kranju za besedilo Za naše mlade dame, leta 2003 prvo nagrado na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen, leta 2001 posebno nagrado žirije festivala Zlati lev v Umagu za dramo Alisa, Alica, leta 1995 Župančičevo nagrado za predstavo Hiša brez strehe, leta 1994 nagrado Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska), leta 1982 pa nagrado občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Male Medeje v Medejinih otrocih.

Veliko časa je posvetila delu s pregnanci, ukvarja pa se tudi s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala je pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.

Video

Draga Potočnjak v predstavi Oliverja Frljića Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, SMG, 2010

Vloge v gledališču

Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a minor (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija – Komentarji (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebujenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).

2011-

2001–2010

1991–2000

  • 1998 Zbor; Sofokles Kralj Ojdipus, r. Tomi Janežič, SMG

1981–1990

  • 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović Blodnje, r. Janez Pipan, SMG
  • 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić Levitan, r. Nada Kokotović in Ljubiša Ristić, SMG
  • 1985 Danica; Ivo Svetina Lepotica in zver, r. Dušan Jovanović, SMG
  • 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović Hladna vojna babice Mraz, r. Vinko Möderndorfer, SMG
  • 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič Ujetniki svobode, r. Janez Pipan, SMG
  • 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann Kokori, r. Vinko Möderndorfer, SMG
  • 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten Medejina otroka, r. Mira Erceg, SMG

1971–1980

  • 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić Missa in a minor, r. Ljubiša Ristić, SMG
  • 1980 Protizbor; Ajshil Peržani, r. Ljubiša Ristić, SMG

Vloge v filmu in na televiziji

  • 2005 Želim vse (2005)
  • 1998 Iskanja (1998)
  • 1996 Dosjeji
  • 1990 Babica gre na jug
  • 1987 Praznovanje pomladi
  • 1984 Dražgoška bitka
  • 1983 Dih
  • 1982 Razseljena oseba
  • 1982 Pepelnica
  • 1981 Rdeči gardist
  • 1980 Nasvidenje v naslednji vojni
  • 1980 Brucka
  • 1979 Jerca
  • 1979 Ko poje čuk
  • 1977 Prestop

Vloge na radiu

Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija.

Dramska besedila

Celotna besedila

Dramatizacije

Radijske igre

Dramska besedila v tujih jezikih

Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah, Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado. Za dramo Za naše mlade dame je leta 2006 prejela Grumovo nagrado.

Gledališki teksti v bosanskem jeziku

  • 1995 Mirna Bosna
  • 1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam
  • 1993 Hiša brez strehe
  • 1991 Srečen čas otroštva

Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.

Radijske igre

  • dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane
  • kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)
  • za otroke: Ciganček (2001)

Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.

Kratke zgodbe

  • 1999 Nepremičnost
  • 1999 Emir iz Srebrenice
  • 1999 Pregnanci
  • 1999 Otroci
  • 1997 Molčanja

Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.

Publicistično delo

  • 1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih
  • 1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki
  • nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih

Značilnosti

Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči.

Tako je v drami Slepe miši prikazala bolesten odnos med materjo in hčerjo, v katerem je mati projicirala na hčer svoje želje in nekako skozi njo živela. Nanjo se je vsesala kot pijavka. Oblastniško vedenje matere se je po smrti očeta še stopnjevalo. Konec je tragičen. Mati postane alkoholičarka, hči pa propadla igralka, ki živi v samoti in čaka, da mine čas.

V drami Alisa, Alica je izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini.

V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se kljub pevskemu talentu želi izobraziti, a se mu ne uspe iztrgati usodi in uiti iz začaranega kroga bede – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi.

V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti.

Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Svojega otroka Filipa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.

Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.

Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh.

Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa, Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha.

Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.

Nagrade

  • 2007 Nagrada Slavka Gruma, obrazložitev
  • 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen
  • 2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica
  • 1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)
  • 1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)
  • 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba
  • 1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih

Zunanje povezave

Viri in literatura

  • Metuljev ples. Gledališki list. SNG Drama Ljubljana, sezona 1996/97.
  • življenjepis (avtoričin lastni in s spletne strani SMG)
  • predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol v študijskem letu 2005/06.

Strokovna literatura

  • Pečovnik, Tina: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.
  • Ržen, Sandra: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.
  • Kušar, Jerneja: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.
  • Ogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.
  • Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996
  • Petrovič, Danica: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.
  • Ocepek, Pavel: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.
  • Janžekovič, Nina: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.
  • Pezdirc-Bartol, Mateja: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.
  • Zupančič, Matjaž idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.
  • Leiler, Ženja: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.
  • Fridl, Ignacija, J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.
  • Pezdir, Slavko: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.
  • Koloini, Diana: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.
  • Čater, Tadej: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.
  • Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.
  • Hribar, Tine: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
  • Skubic, Barbara: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
  • Tekavčič-Grad, Onja: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
  • Stanič, Tatjana: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
  • Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
  • Smasek, Lojze: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
  • Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
  • Predan Vasja: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
  • Lukan, Blahttp://www.sigledal.org/geslo/skins/common/images/button_link.png Notranja povezavaž: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.
  • Jurca Tadel, Vesna: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.
  • Pezdir, Slavko: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.
  • Novak, Jernej: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.
  • Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.
  • idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.
  • Pezdirc-Bartol, Mateja: Stiske, ki ostajajo skrite (Dramatika Dragice potočnjak). Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2004.

Galerija