Milena Zupančič

Iz Geslo


Življenjepis

Dramska igralka Milena Zupančič se je rodila 18. decembra 1946 na Jesenicah. Med leti1965 in 1969 je študirala na AGRFT v Ljubljani, diplomirala pa leta 1992. Igralka sama v pogovorih rada poudari, da se je na Akademiji od profesorice za dramsko igro Vide Juvan »naučila nekaj dragocenega; nikoli ne smeš priznati, da nečesa ne znaš ali ne zmoreš«. Takoj po študiju se je zaposlila v MGL. Deset let je bila članica tega gledališča (1969–79), nato se je zaposlila v ljubljanski Drami, kamor se je po krajšem obdobju ustvarjanja v Slovenskem mladinskem gledališču (od 1985 do 1988) in na svobodi vrnila in ostala članica ansambla do upokojitve. Poleg številnih vlog na odrih matičnih gledališč je gostovala tudi na odrih drugih gledališč, ob njeni veličastni karieri na filmskem in televizijskem področju pa ne gre spregledati tudi vlog, s katerimi je soustvarila mnoge radijske igre.


Po začetnih vlogah mladostnic, temperamentnih naivk, zapeljivk in ljubimk je oblikovala številne karakterne in nosilne vloge čustveno bolj zapletenih zrelih žensk. V zelo različnih vlogah enako sugestivno upodablja like iz klasične in sodobne dramatike. Nagrajena je bila že na Akademiji, leta 1970, s študentsko Prešernovo nagrado za vlogo Claire v Genetovih Služkinjah. Istega leta je prejela tudi Borštnikovo nagrado za vlogo Caetane v Hiengovem Osvajalcu (v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega), ki je bila naslednje leto deležna še Sterijeve nagrade. Sledile so številne nagrade; poleg nagrad na gledaliških in filmskih festivalih z območja nekdanje skupne države je leta 1976 prejela nagrado Prešernovega sklada za vlogi Zofije v Hiengovem Izgubljenem sinu in Blanche v Williamsovem Tramvaju Poželenje (oboje v MGL), leta 1979 nagrado Ljubljanskega Dnevnika za vlogo Francke v Cankarjevem Kralju na Betajnovi (MGL), leta 1984 pa nagrado Sklada Staneta Severja za vlogo Ane v istoimenski Šeligovi drami (SMG). Na Borštnikovem srečanju je bila nagrajena še za vloge Lenke v Šeligovi Svatbi (1981; izvedba Prešernovo gledališče Kranj), Lidije v Jovanovićevih Zidu, jezeru (1989; ljubljanska Drama) ter za vloge v Ibsenovem Peeru Gyntu (1992; ljubljanska Drama).


V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Teatrolog Vasja Predan pa v igralkinem portretu dodaja, da so njene vloge »zmeraj domišljen, zrel plod in nadvse zelo srečna kombinacija talenta, znanja, izjemne intuitivne občutljivosti, inteligentnega razumevanja in doživljajske omnipotentnosti: predvsem z neverjetnim občutkom za tragikomično dvojnost razcepljenih, pogostoma na robu groteske in tragičnosti opotekajočih se ali blodečih modernih žensk«.


Leta 1993 je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in tedanja obrazložitev jo je označila za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.


Nikakor ni zanemarljiv tudi njen igralski opus v slovenskem in jugoslovanskem filmu. Že v začetnem igralskem obdobju je ustvarila lik, ki se je neizbrisno zapisal v spomin mnogoštevilnih gledalcev: Meto v filmu Cvetje v jeseni (1973) Matjaža Klopčiča; pod njegovim režijskim vodstvom je v filmu tudi debitirala (z vlogo študentke v filmu Oxygen, 1970) in nato postala Klopčičeva dolgoletna muza. Izmed mnogih filmskih likov se je priljubila tudi kot Tončka v Idealistu Igorja Pretnarja, Karla v Iskanjih Matjaža Klopčiča, Lenka v Christophorosu Andreja Mlakarja, Malka v Dediščini in Mama v filmu Moj ata, socialistični kulak Matjaža Klopčiča ali Žašlerica v Vdovstvu Karoline Žašler.

Video

Dušan Jovanović: Ona

Izid monografije Milene Zupančič, SNG Drama Ljubljana, 5. junija 2012

Gledališče Koper, Dušan Jovanović Znamke, nakar še Emilija, režiser Jaka Ivanc, premiera 2. 4. 2009

Vloge v gledališču

Film in televizija

  • 2013 Gremo mi po svoje 2, r. Miha Hočevar
  • 2013 Panika, r. Barbara Zemljič
  • 2012 Srečen za umret, r. Matevž Luzar
  • 2011 Božična večerja, r. Boštjan Vrhovec
  • 2010 Neke druge zgodbe
  • 2006 Ohcet, r. Petar Pašić
  • 2006 1/2, r. Slobodan Maksimović
  • 2005 Quick View - Toplo-hladno, r. Matjaž Ivanišin
  • 2003 Na planincah, r. Miha Hočevar
  • 2003 Pesnikov portret z dvojnikom, r. Franci Slak
  • 1995 Felix, r. Božo Šprajc
  • 1993 Rojevanje Leara, r. Damjan Kozole
  • 1991 Ljubezen po kranjsko, r. Janez Drozg
  • 1991 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka , r. Božo Šprajc
  • 1988 Tovarišica; Maja in vesoljček, r. Jane Kavčič, Viba film Ljubljana
  • 1988 U sredini mojih dana, r. Jakov Sedlar
  • 1988 Klopka, r. Suada Kapić
  • 1987 Bio jednom jedan Sneško, r. Stanko Crnobrnja
  • 1987 Nasmehi, r. Franci Slak
  • 1987 Mesto, r. Tugo Štiglic
  • 1987 Mama; Moj ata socialistični kulak, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1986 Vmesni čas, r. Anton Tomašič
  • 1985 Lenka; Christophoros, r. Andrej Mlakar, Viba film Ljubljana
  • 1984 Malka; Dediščina, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1984 Pejzaži u magli, r. J. Jovanović
  • 1984 Pazi šta radiš (Maturanti), r. Milan Jelić
  • 1983 Gojmirka; Dih, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
  • 1983 Igmanski marš, r. Zdravko Šotra
  • 1981 Dečko koji obečava, r. M. Radivojević
  • 1979 Karla; Iskanja, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1979 Kristina; Krč, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
  • 1979 Vera Grigorijeva; Draga moja Iza, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1979 Novinar, r. F. Hadžič
  • 1979 Jolanda - kdo je to?, r. Andrej Stojan
  • 1976 Karolina Žašler; Vdovstvo Karoline Žašler, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1976 Tončka; Idealist, r. Igor Pretnar, Viba film Ljubljana
  • 1975 Obiski, r. Franc Uršič
  • 1974 Ana; Strah, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1973 Meta; Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič, Vesna film Ljubljana in RTV Ljubljana
  • 1973 Življenje po vzorcu, r. Jože Bevc
  • 1972 Čas je zlato, r. Jože Bevc
  • 1971 Marijana; Mrtva ladja, Rajko Ranfl, Slovenija film Ljubljana in Viba film Ljubljana
  • 1970 Polona; Onkraj, r. Jože Gale, FRZ Ljubljana-Beograd
  • 1970 Študentka; Oxygen, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana in FRZ Centar filmskih radnih zajednica Srbije, Beograd
  • 1968 Peta zaseda, r. France Kosmač, Viba film Ljubljana

Nagrade

  • 2016 zlati red za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti, državno odlikovanje
  • 2016 nagrada bert Društva slovenskih režiserjev za življenjsko delo na področju filmske igre
  • 2015 igralka Evrope 2015 po izboru festivala Actor of Europe, Prespa
  • 2015 Viktor za življenjsko delo
  • 2014 Nagrada za igro 38. Dnevi satire, Kerempuh, Zagreb za vlogo Milene (D. Jovanović: Boris, Milena, Radko, SNG Drama Ljubljana)
  • 2013 Velika nagrada 25. Foruma odličnosti in mojstrstva Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, Otočec
  • 2005 Sterijeva nagrada za posebne zasluge pri razvoju gledališke umetnosti in kulture 50. Sterijino pozorje, Novi Sad
  • 1999 Borštnikov prstan, Pdf.gif Obrazložitev nagrade Info.png
  • 1993 Prešernova nagrada za vloge, odigrane v slovenskih gledališčih in filmih
  • 1992 Borštnikova nagrada za igro, za vloge Aase, Zelene, Anitre, Neznane potnice in Gumbarke ( Ibsen Peer Gynt, SNG Drama Ljubljana)
  • 1990 Sterijeva nagrada za igralsko stvaritev 35. Jugoslovanske gledališke igre – Sterijino pozorje, Novi Sad za vlogo Lidije (D. Jovanović: Zid, jezero, SNG Drama Ljubljana)
  • 1989 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Lidije (Jovanović Zid, jezero, SNG Drama Ljubljana), Pdf.gif Obrazložitev nagrade Info.png
  • 1988 Zlati lovorjev venec 28. Festival jugoslovanskega gledališča MESS, Sarajevo za vlogo Agate (Betti: Zločin na Kozjem otoku, SMG)
  • 1987 Zlati lovorjev venec 27. Festival jugoslovanskega gledališča MESS, Sarajevo za vlogo Marje Timofejevne (Dostojevski, Jovanović: Blodnje, SMG)
  • 1987 Nagrada Branka Gavelle za najboljšo žensko vlogo 15. Gavellovi večeri, Zagreb za vlogo Agate (Betti: Zločin na Kozjem otoku, SMG)
  • 1986 Nagrada Branka Gavelle za najboljšo žensko vlogo 14. Gavellovi večeri, Zagreb, za vlogo Marje Timofejevne (Dostojevski, Jovanović: Blodnje, SMG)
  • 1986 Carica teodora (najboljša glavna ženska vloga) 21. Festival igralskih stvaritev – Filmska srečanja, Niš za vlogo Lenke (Mlakar Christophoros, Viba film)
  • 1985 Zlata vrtnica 14. Goriško srečanje malih in eksperimentalnih odrov, Nova Gorica za vlogo Ane (R. Šeligo: Ana, SMG)
  • 1985 Zlati lovorjev venec 25. Festival jugoslovanskega gledališča MESS, Sarajevo za vlogo Ane (R. Šeligo: Ana, SMG)
  • 1985 Carica teodora (najboljša glavna ženska vloga) 20. Festival igralskih stvaritev – Filmska srečanja, Niš za vlogo Klare (Klopčič: Dediščina, Viba film)
  • 1985 Igralka leta Revija Stop na 13. Tednu domačega filma, Celje za vlogo Lenke (Mlakar Christophoros, Viba film)
  • 1985 Sterijeva nagrada za igralsko stvaritev 30. Jugoslovanske gledališke igre – Sterijino pozorje, Novi Sad za vlogo Ane (R. Šeligo: Ana, SMG)
  • 1984 Nagrada Sklada Staneta Severja Škofja Loka za vlogo Ane (R. Šeligo: Ana, SMG)
  • 1981 Borštnikova nagrada (skupaj z Ivom Banom) 16. Borštnikovo srečanje, Maribor za vlogo Lenke (R. Šeligo: Svatba, PG Kranj)
  • 1979 Sterijeva nagrada za igralsko stvaritev 24. Jugoslovanske gledališke igre – Sterijino pozorje, Novi Sad za vlogo Francke (I. Cankar Kralj na Betajnovi, MGL)
  • 1979 Nagrada Ljubljanskega dnevnika Ljubljana za vlogo Francke (I. Cankar Kralj na Betajnovi, MGL)
  • 1977 Zlata arena za najboljšo glavno žensko vlogo 24. Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju za vlogo Karoline Žašler (Klopčič: Vdovstvo Karoline Žašler, Viba film)
  • 1977 Ćele kula (velika nagrada za najboljšo filmski stvaritev) 12. Festival igralskih stvaritev – Filmska srečanja, Niš za vlogo Karoline Žašler (Klopčič: Vdovstvo Karoline Žašler, Viba film)
  • 1976 Zlata arena za najboljšo glavno žensko vlogo 23. Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju za vlogo Tončke (Pretnar: Idealist, Viba film)
  • 1976 Carica teodora (najboljša glavna ženska vloga) 11. Festival igralskih stvaritev – Filmska srečanja, Niš za vlogo Tončke (Pretnar: Idealist, Viba film)
  • 1976 Igralka leta Revija Stop na 4. Tednu domačega filma, Celje za vlogo Karoline Žašler (Klopčič: Vdovstvo Karoline Žašler, Viba film)
  • 1976 Nagrada Prešernovega sklada Ljubljana za vlogo Zofije (A. Hieng Izgubljeni sin, MGL) in Blanche (T. Williams Tramvaj Poželenje, MGL)
  • 1975 Sterijeva nagrada za igralsko stvaritev 20. Jugoslovanske gledališke igre – Sterijino pozorje, Novi Sad za vlogo Zofije (A. Hieng Izgubljeni sin, MGL)
  • 1974 De Curtisova nagrada – posebna nagrada tujih kritikov 4. FEST, Beograd za vlogo Mete (Klopčič: Cvetje v jeseni, Vesna film, TV Ljubljana)
  • 1973 Srebrna arena za glavno žensko vlogo 20. Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju za vlogo Mete (Klopčič: Cvetje v jeseni, Vesna film, TV Ljubljana)
  • 1973 Carica teodora (najboljša glavna ženska vloga) 8. Festival igralskih stvaritev – Filmska srečanja, Niš za vlogo Mete (Klopčič: Cvetje v jeseni, Vesna film, TV Ljubljana)
  • 1971 Sterijeva nagrada za igralsko stvaritev 16. Jugoslovanske gledališke igre – Sterijino pozorje, Novi Sad za vlogo Caetane (A. Hieng Osvajalec, MGL)
  • 1970 Akademijska Prešernova nagrada (za uprizoritev) AGRFT za vlogo Claire (Genet: Služkinji, AGRFT)
  • 1970 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Caetane (A. Hieng Osvajalec, MGL)

Viri in literatura

  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Slovenski gledališki inštitut

Zunanje povezave