Glavna stran

Kategorije

• Ustvarjalci
• Dramatika
• Zvrsti
• Organiziranost
• Festivali, nagrade, natečaji
• Institucije, publikacije, RTV, združenja
• Izobraževanje
• Zgodovina

Na današnji dan

1890
V Trstu se je rodil skladatelj Mirko Polič. Tudi dirigent, ki je v tržaškem Narodnem gledališču uvedel stalne operne prireditve. Direktor ljubljanske Opere, ki je repertoar razširil s sodobno domačo in tujo produkcijo ter k delu pritegnil slovenske mlade ter nadarjene skladatelje in režiserje.

1899
V Ljubljani se je rodila igralka Mira Danilova. Rojena v igralski družini je nastopala na odru še preden se je rodila. Prejemnica Borštnikovega prstana in gledališka pedagoginja.

1927
V Ljubljani se je rodila igralka Mina Jeraj. Članica ansambla Mladinskega gledališča, v katerem je skupaj z Majolko Šuklje in Aljo Tkačevo soustvarila temelje igralskega principa, ki je dokončno uveljavil specifiko gledališča.

1961
V Kranju se je rodil pisatelj, kolumnist, scenarist in dramatik Miha Mazzini. Računalničar. Ostro pero. Izobražena glava. Mirno srce.

1976
V Celju se je rodila igralka Aleksandra Balmazović.

1984
Rodil se je igralec Aljaž Jovanović. Energičen, svež, prepoznaven, obetaven, domišljen in drugačen. Kar potrjuje tudi bera igralskih nagrad.

1985
V Brežicah se je rodil igralec in televizijski voditelj Klemen Slakonja. »Morda pa sem nekje globoko v sebi pravzaprav pevec. Glasba mi pomeni veliko in z leti vse bolj ugotavljam, da je najverjetneje moja gonilna sila. A nimam se za pevca, saj nisem pevsko izobražen. To se mi zdi v času, ko je vsaka mis Slovenije, ki zapoje en komad, že pevka, še toliko bolj pomembno poudariti. Prav tako se nimam za humorista ali stand-up komika. Sem televizijski voditelj in igralec. Oboje lahko podkrepim s svojo izobrazbo in dosedanjim delom,« pa zase pravi v intervjuju, ki ste ga lahko brali v Mladini (1. 7. 2013).

< junij 2024 >
P	T	S	Č	P	S	N
					1	2
3	4	5	6	7	8	9
10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23
24	25	26	27	28	29	30

Pozdrav

Električno shranjena dediščina

Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.

Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.

Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.

Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...

Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.

Polde Bibič

8. januarja 2007