Bruno Baranovič: Razlika med redakcijama

 
(10 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Baranovič, Bruno]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Baranovič, Bruno]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(*1941, † 2003)
Bruno Baranović je bil vojna sirota iz II. svetovne vojne. Po koncu vojne je zato zanj skrbela njegova teta, režiserka Balbina Baranović Batelino. Živel je pri njej in obiskoval gimnazijo Bežigrad. Večkrat ga je vodila s sabo na vaje in predstave v Mladinsko in eksperimentalno gledališče v Ljubljani, kjer se je okužil s svojo veliko ljubeznijo, gledališčem. Po končani gimnaziji je bil sprejet na [[AGRFT]], kjer je preživljal vesele trenutke z [[Drago Kastelic|Dragom Kastelicem]], [[Borut Alujevič|Borutom Alujevičem]], [[Brane Grubar|Branetom Grubarjem]], [[Radko Polič|Radkom Poličem Racom]], [[Brane Ivanc|Branetom Ivancem]], [[Janez Hočevar|Janezom Hočevarjem Rifletom]] … Po koncu študija v sezoni 1965/1966 je prišel v [[SLG Celje]].
Leta 1967 je odigral svojo prvo glavno vlogo v predstavi Jeana Anouilha ''Orfej in Evridika'' z Mijo Mence kot soigralko. Pri znamenitem režiserju Dinu Radojeviću je v Lorcini ''Krvavi svatbi'' odigral vlogo mladeniča. Kasneje se je odlikoval v vrsti izvrstnih karakternih vlog. Postal je viden član Dubrovniške kulture, saj je poleti redno sodeloval z Dubrovniškim teatrom.
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
*1999 Kardinal Wolsey; Robert Bolt ''Človek za vse čase'', r. Franci Križaj, SLG Celje
{{#dynamic_content:rep | person | 2065 | roles}}
*1998 Vlado; [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Vaja zbora]]'', r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
*1998 Grobar; [[Rudi Šeligo]] ''[[Svatba]]'', r. [[Matija Logar]], SLG Celje
*1997 Direktor; Ray Cooney ''Minister v škripcih'', r. Dušan Mlakar, SLG Celje
*1997 Moški; George Bernard Shaw ''Pigmalion'', r. [[Franci Križaj]], SLG Celje
*1997 Gremio; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. [[Janusz Kica]], SLG Celje
*1996 Kralj Hubert; [[Tatjana Ažman]] ''[[Trnjulčica]]'', r. [[Miha Alujevič]], SLG Celje
*1996 Pavo Novobrđanin; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. [[Ivica Kunčević]], SLG Celje
*1996 Vezinet; Eugene Labiche ''Florentinski slamnik'', r. [[Vito Taufer]], SLG Celje
*1995 Damiens; Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SLG Celje]]
*1980 Svat; [[Ivan Cankar]] ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Mile Korun]], SLG Celje


==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na filmu in televiziji==
Vrstica 20: Vrstica 16:
==Bibliografija==
==Bibliografija==
==Literatura==
==Literatura==
*Arhiv SLG Celje
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[[priimek ime:=Baranovič, Bruno| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Trenutna redakcija s časom 16:54, 13. december 2016

Življenjepis

(*1941, † 2003) Bruno Baranović je bil vojna sirota iz II. svetovne vojne. Po koncu vojne je zato zanj skrbela njegova teta, režiserka Balbina Baranović Batelino. Živel je pri njej in obiskoval gimnazijo Bežigrad. Večkrat ga je vodila s sabo na vaje in predstave v Mladinsko in eksperimentalno gledališče v Ljubljani, kjer se je okužil s svojo veliko ljubeznijo, gledališčem. Po končani gimnaziji je bil sprejet na AGRFT, kjer je preživljal vesele trenutke z Dragom Kastelicem, Borutom Alujevičem, Branetom Grubarjem, Radkom Poličem Racom, Branetom Ivancem, Janezom Hočevarjem Rifletom … Po koncu študija v sezoni 1965/1966 je prišel v SLG Celje.


Leta 1967 je odigral svojo prvo glavno vlogo v predstavi Jeana Anouilha Orfej in Evridika z Mijo Mence kot soigralko. Pri znamenitem režiserju Dinu Radojeviću je v Lorcini Krvavi svatbi odigral vlogo mladeniča. Kasneje se je odlikoval v vrsti izvrstnih karakternih vlog. Postal je viden član Dubrovniške kulture, saj je poleti redno sodeloval z Dubrovniškim teatrom.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

Vloge na radiu

Nagrade

Bibliografija

Literatura

  • Arhiv SLG Celje

Zunanje povezave