Peter Ternovšek

Foto: Boris Farič

Življenjepis

(*10. 04. 1947) Slovenski dramski igralec, nosilec Borštnikovega prstana, je svojo igralsko pot začel kot učitelj na osnovni šoli Sladki Vrh, kjer se je zaposlil takoj po končanem učiteljišču v Mariboru. V tem času je imel za sabo že prvo vlogo - kot šestnajstletnik je dobil priložnost in leta 1963 v mariborskem gledališču odigral vlogo Poprčka v istoimenski igri Ljubiše Djokića. Ob vsakoletnem delu z otroško gledališko skupino je odigral mnogo vlog tudi v vaški gledališki skupini. Leta 1971 ga je povabil v Dramo SNG Maribor njen tedanji ravnatelj Branko Gombač in v kratkem času so sledile vloge, ki so ga zapisale med prepoznavna imena mariborskega in slovenskega igralskega sveta. Od leta 1971 do leta 2007 je bil član mariborske Drame, kjer še vedno gostuje, sodeluje pa tudi v filmih in TV nadaljevankah ter se kot gost rad pojavi tudi v drugih slovenskih gledališčih.

Igralca, ki je v svoji karieri odigral več kot sto vlog v uprizoritvah domače in tuje dramatike ter pod vodstvom številnih režiserjev starejše in mlajše generacije, je teatrolog Vasja Predan označil »za enega najbolj odprtih in svetlih odrskih ustvarjalcev«.

Že kmalu po angažmaju v mariborskem gledališču je za vlogo Tončka v uprizoritvi Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi iz leta 1971 prejel posebno Borštnikovo nagrado, namenjeno obetom in prvim vidnim dosežkom mladih ustvarjalcev. Odločilno je zaznamoval uprizoritve Partljičevih iger in za vlogo Petra v O, ne, ščuke pa ne leta 1976 na Borštnikovem srečanju prejel nagrado občinstva. Dve leti kasneje je sledila Borštnikova nagrada za igro za vlogo Alana Stranga v uprizoritvi Shafferjevega Equusa, ki jo je, kot je zapisal Predan, »izoblikoval izjemno nazorno, zlasti znevrotizirano podobo zrele adolescence. Njegova razločno členjena in razumno grajena vloga je intenzivno rasla od začetne nezaupljivosti do končnega ozaveščenja in pretresljive sklepne potešitve«. Med vidnejšimi vlogami sta tudi vlogi Profesorja v Ionescovi Učni uri in Južeka Skoka v Brešanovi Predstavi Hamleta v Spodnjem Grabonošu, za kateri je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. »Pravzaprav je nepozaben v vsakem odrskem liku, ki ga je odigral« in z njim »dograjeval podobo mariborskega gledališča,« je zapisala Mojca Kreft v obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 2006 in se ob Ternovškovih vlogah v matični gledališki hiši spomnila tudi njegovih gostovanj v drugih gledališčih, med temi Pavleka v istoimenski uprizoritvi Mestnega gledališča Ptuj, za katerega je bil leta 2004 na 5. festivalu monodrame tudi nagrajen. Prejel je še Linhartovo plaketo in zlato značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije za ustvarjalno delo na področju ljubiteljske gledališke in lutkovne dejavnosti (1977), nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (1997), Glazerjevo listino in Glazerjevo nagrado za življenjsko delo (2002 in 2012), po izboru Mariborčanov pa je bil tudi »Naj kulturnik« leta 2004.

Ob gledaliških vlogah je nastopil tudi v številnih radijskih igrah, v televizijskih dramah, nadaljevankah in celovečernih filmih, med drugimi v ekranizaciji Preglovega mladinskega romana Odprava zelenega zmaja (1976), Letu mrtve ptice režiserja Živojina Pavlovića (1973) ter filmih Matjaža Klopčiča Vdovstvo Karoline Žašler (1976) in Moj ata, socialistični kulak (1987).

Angažma v mariborskem gledališču je sklenil leta 2007 z monodramo Sokratov zagovor, o katerem je kritik Slavko Pezdir zapisal: »Pozornost občinstva je Ternovšku uspevalo z minimalističnimi igralskimi izrazili mo(go)čno pritegniti, zadržati in jo nazadnje nagraditi s polnokrvnim odrskim doživetjem ter osveščevalnim življenjskim spoznanjem, kakor lahko izvira le iz protagonistovega neomajnega zaupanja v neposreden in katarzičen učinek jasnega, čistega ter z najglobljo človeško, filozofsko in umetniško izkušnjo prežarjenega življenjskega spoznanja.«

Vloge v gledališču

2010-

2000-2009

1990-1999

1980-1989

1970-1979

1960-1969

Vloge na filmu in TV

  • 2008 Nikoli nisva šla v Benetke, r. Blaž Kutin
  • 2005 Se zgodi, r. Metod Pevec
  • 1995 Radio.doc
  • 1989 Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
  • 1987 Moj ata socialistični kulak, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1987 Miholca; Ljubezen nam je vsem v pogubo, r. Jože Gale, TV Ljubljana in Viba film Ljubljana
  • 1983 Dnevi AVNOJ-a
  • 1980 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, r. Jože Babič
  • 1978 Zasilna zavora
  • 1976 Vdovstvo Karoline Žašler, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1976 Odprava zelenega zmaja, r. Staš Potočnik
  • 1975 Pot domov, r. Andrej Stojan
  • 1974 Mama umrla stop, r. Andrej Stojan
  • 1973 Vanek; Let mrtve ptice, r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana
  • 1971 Naočnik in Očalnik, r. Franc Uršič

Nagrade

  • 2012 Glazerjeva nagrada za življenjsko delo
  • 2006 Borštnikov prstan Pdf.gif Obrazložitev Info.png
  • 2004 Naj kulturnik Maribora, nagrada revije Mariborčan
  • 2004 Nagrada za igro 5. festivala monodrame Ptuj, za vlogo Pavlek (Pavlek, MG Ptuj)
  • 2002 Glaserjeva nagrada z listino mesta Maribor za življenjsko delo
  • 1997 Nagrada ZDUS
  • 1982 Nagrada Prešernovega sklada
  • 1978 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Alana Stranga (Equus, Drama SNG Maribor)
  • 1977 Linhartova plaketa in zlata značka ZKOS za ustvarjalno delo na področju ljubiteljske gledališke in lutkovne dejavnosti
  • 1976 Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja za vlogo Petra (O,ne, ščuke pa ne, Drama SNG Maribor)
  • 1971 Posebna Borštnikova nagrada - doploma za vlogo Tončka (A. T. Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Drama SNG Maribor)

Fotogalerija

Viri in literatura

  • V delovanico sem tvojo zrl: Peter Ternovšek. Uredila Tina Kosi. Maribor: Drama SNG Maribor, 2003
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Arhiv SNG Maribor
  • Slovenski gledališki inštitut

Zunanje povezave