Afrika ali Na svoji zemlji

Avtor: Boris Kobal

Leto nastanka:

Žanr:

Oznaka: Satirična komedija o ne samo zemeljskih stvareh

Krstna uprizoritev:

Prvi zabeležen datum uprizoritve: 20. november 1996, Slovensko stalno gledališče Trst

Vsebina

Čas in prostor

Čas dogajanja ni natančno določen, ampak glede na vsebino drame lahko sklepamo, da so to devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ker zajame kulturno in politično dogajanje na Tržaškem. Ravno v devetdesetih je potekal tudi proces osvobajanja Slovenije od Jugoslavije in morda je tudi to deloma vplivalo na razmere pri Slovencih v zamejstvu. Dogajanje se odvija v stanovanju Montenerovih (dnevna soba, jedilnica).

Osebe

Stanko Černigoj: ded, bivši borec NOB, velik ljubitelj filma Na svoji zemlji ter ostalih partizanskih filmov, glede na leta, ki jih šteje, zelo živahen in poln energije ter seveda zaveden Slovenec.

Vinko Montenero: Stankov sin in glava družine, ki deluje na kulturnem in gospodarskem prizorišču zamejstva.

Betka: Vinkova soproga, pediatrinja po poklicu, ki prihaja iz Ljubljane in se še vedno ni popolnoma navadila na tržaške Slovence.

Lučka: hči Vinka in Betke, pridna in preprosta punca, ki verjame v usodo in je vegetarijanka.

Franko: Lučkin brat, star blizu 30 in se še vedno malo išče. Študira v Ljubljani, ampak mu ni uspelo narediti še nobenega izpita.

Nkono: afriški priseljenec, ki prodaja razne izdelke po ulicah in prihaja iz Burkine Faso.

Libero: vodoinštalater, ki ima korenine tudi na Slovenskem.

Napovedovalec Radia Trst A.

Dogajanje

Drama je sestavljena iz dveh dejanj in sedem prizorov.

1. dejanje

Lučka pripelje domov ranjenega Nkona, ki ga je v nesreči zbila z avtom. Ded Stanko ravno gleda film Na svoji zemlji, brat Franko pa se vrne iz ponočevanja in ob tem zbudi očeta Vinka in mamo Betko. Glede na to, da je Nkono ranjen, se dogovorijo, da prenoči pri njih. Po predstavitvi Nkona sledi spor med Frankom in Vinkom glede priimka. Namesto Černigoj, Vinko ohrani priimek Montenero, medtem ko si je ded uredil papirje in dobil nazaj slovenski priimek. Ko vsi odidejo in Lučka ter Nkono ostaneta sama, prideta do spoznanja, da jim je usojeno ostati skupaj. Izvemo tudi, da je Nkono iz Burkine Faso. Z ladjo je pobegnil in pristal v Kopru, nato pa odšel v Trst za zaslužkom. Ded Stanko še gleda film o Trstu, ko prisede Vinko vidno zmeden in prosi za žganje. On namreč deluje na kulturnem in političnem področju, kjer so zadeve še vedno vroče okoli zamejskih Slovencev. Skratka, Italijani obtožijo Slovence, naj jim vrnejo, kar so jim vzeli. Poleg tega prisilijo Vinka, da podpiše nekaj, v kar ni prepričan, da je naredil prav. Stanko, ki je zaveden Slovenec, mu svetuje, naj ne pusti, da drugi teptajo po njem.Vinko je že tako slabe volje, v še večjo pa ga spravi Lučka z oznanilom, da je Nkono še pri njej in bo tudi ostal. Prvo dejanje se zaključi s Stankovim pogovorom s pokojno ženo Valerijo in gledanjem filma Na svoji zemlji.

2. dejanje

Nkono je le ostal pri hiši, zaposlili so ga kot služabnika. Pripravlja mizo za obed in z lažmi opravičuje Vinkovo odsotnost iz službe. Medtem ko ded pa komentira novo številko Primorskega dnevnika, ki so ga spremenili v tednik. Najbolj ga jezi to, da ni v njem kulturne strani, za kar se mu zdi delno kriv tudi Vinko, ki ga že ves dan kličejo zaradi slavnostnega govora ob podelitvi nagrad za zasluge na področju kulture. Glede na to, da se je medtem marsikaj spremenilo na slabše za Slovence v Trstu (šolstvo, gledališče, časopis), Vinko ne želi sodelovati. Nkono skuha dobro kosilo, ded pa gre v dom obiskat prijatelja, še prej pa ga doma opozorijo, naj ne izziva s partizanskimi pesmimi in titovko na glavi, ker s tem moti italijanske goste. Ravno med obedom začne strašno smrdeti in ugotovijo, da je ded verjetno vrgel v školjko tednik in s tem zamašil odtok. Zopet zazvoni telefon in Vinko končno obljubi, da bo le imel govor. Z ženo se pozno vrneta domov in kmalu zatem zaslišita, kako Stanko zažene vik in krik, ker se mu je strgal trak filma Na svoji zemlji. Naslednji dan pride Libero odmašit odtok, vendar pride do spora, ker poje italijanske pesmi, nato pa še noče sprejeti čeka. Ded vzame vajeti v svoje roke in s streli preplaši Italijana, da odide brez plačila. Kmalu zatem Vinko znova zamaši odtok z nekim italijanskim časopisom. Lučka odide z Nkonom v Afriko, ostali pa kljub želji oditi, ostanejo doma, ded pa si priskrbi zalogo videokaset filma Na svoji zemlji.

Interpretacija

Satirična komedija Afrika ali Na svoji zemlji je komedija o ne samo zamejskih stvareh. Kot pravi Miroslav Košuta, umetniški vodja gledališča SSG (Slovensko stalno gledališče), so igro sprejeli tako v Trstu kot v Sloveniji, zato so se tudi odločili, da jo izdajo v knjižni obliki. Kot pa sem že poudarila, je komedija odsev takratnih (in tudi lahko rečemo še sedanjih) razmer na Tržaškem, kjer Slovenci na žalost nimajo veliko pravic. Po eni strani gre za komedijo, vendar je v njej dosti resnice, ki morda tudi boli, sploh če pomislimo, kako se godi slovenski manjšini v Trstu. Menim, da po eni strani obsoja politiko, ki ni dovolj odločna, predvsem pa njene predstavnike, ki se ne znajo potegniti za svoje pravice in se raje podredijo interesom tuje države, npr. lik Vinka, ki zastopa kulturo, ampak na koncu podleže, in še prej, ko ne da spremeniti priimka Montenegro v Černigoj. To kaže na to, da se sramuje tega, da je Slovenec oz. se noče izpostavljati in raje naredi to, kar se od njega pričakuje. Podobna zadeva se dogaja še danes, ko nekateri Slovenci v tujini ne uporabljajo v imenih in priimkih šumnikov, ampak se podredijo normi gostujoče države. Za razliko od sina je toliko bolj zaveden Slovenec ded Stanko, ki še vedno nosi titovko in poje partizanske pesmi, kar nima več takega pomena, sploh pri mladini, ki ni živela s partizani in titovkami. Na to kaže dogodek v eni izmed gostiln, ko ded in ostala druščina s svojim petjem ni dosegla zaželene pozornosti. Skozi celo komedijo se mi zdi Vinko najbolj pasiven lik, ki mu drugi narekujejo, kaj naj naredi, odpor pokaže le na koncu, pa še to za zaprtimi vrati, ko zamaši odtok z italijanskim časopisom, kar je že pred njim naredil ded Stanko s Primorskim tednikom. Po mojem lahko iz tega dejanja razberemo tiho maščevanje nad Italijani, ki so vse, kar je bilo italijanskega poveličevali in vse, kar je bilo v zvezi s Slovenci, zaničevali oz. je bil njihov namen izničiti. Komedija Afrika res ni samo komedija o zamejskih stvareh, saj se avtor dotakne tudi ostalih problemov. Vsi si želijo spremembe, ampak zanjo se odloči le Lučka, ki odide z Nkonom v Afriko, medtem ko ostali ne zberejo poguma za odhod iz vsakdanjega življenja. Tako kot pravi ded, je za to potrebno imeti pogum. Z Nkonovim prihodom v Trst pa avtor odpre novo temo, in sicer priseljevanje iz revnejših predelov sveta (Afrika, Azija) v zahodno Evropo. V komediji je predstavljeno tudi zasebna sfera družine Montenegro in odnosi med člani družine. Ne bi mogla trditi, da je Vinko glava družine, saj ima velik vpliv nanj še oče Stanko. Za svoja otroka želi vse najboljše, kar se vidi v skrbi za sina Franka, ki mu do 30-ega leta še ni uspelo narediti nobenega izpita in še vedno živi na račun svojih staršev, medtem ko je Lučka pridna, ampak preveč naivno gleda na svet. Žena Betka sicer trdno stoji možu ob strani in ga podpira, ampak je še vedno z mislimi v Ljubljani in se ne more popolnoma privaditi na življenje v Trstu. Ona zelo zagovarja svoja otroka, še posebej Franka, ki to izkorišča. Tudi stereotip o odnosu med taščo in zetom se pojavi v komediji, saj Betkina mama ni naklonjena Vinku, meni, da bi hči bolje živela z nekim pravnikom. Tudi ta komedija je potrdila to, s čimer se strinjam tudi jaz, da se vnuki res odlično razumemo s svojimi starimi starši, saj sta se tako Franko kot Lučka zelo dobro razumela z dedom Stankom.

Objave

• Afrika ali Na svoji zemlji. Slovensko stalno gledališče, Trst, 1996