Choregie
Predstavitev
Zavod za novoglasbeno gledališče, ustanovljeno leta 2010 v Mariboru, se ukvarja z interdisciplinarnimi odrskimi stvaritvami, katerih temelj je enakovredno povezovanje glasbe in gledališča. Novoglasbeno gledališče Choregie pod idejnim in umetniškim vodstvom mednarodno priznane glasbene umetnice Karmine Šilec uvaja v slovenski prostor novo umetniško platformo, ki temelji na vključevanju glasbe, giba, igre in drugih odrskih elementov.
Ustanovitev zavoda Choregie je posledica prepoznanja potrebe po novem ustvarjalnem konceptu ter po instituciji, ki se bo ukvarjala s produkcijo in promocijo takega koncepta, pa tudi z razmislekom o njej. Choregie - Novoglasbeno gledališče je tako poskus vzpostavitve novega kreativnega prostora, ki bo v performativnem izvajanju sodobne in zgodnje glasbe sledil trendu kompleksnih in večzvrstnih umetniških dogodkov. Novoglasbeno gledališče je odprto za srečevanje širokega spektra izraznih sredstev, ki naj začrtajo nove načine glasbeno-scenskega ustvarjanja. Medtem ko je mesto in veljava take produkcije znotraj mednarodnega umetniškega prostora že dodobra utrjena, v slovenskem prostoru sodobne oblike novega glasbenega gledališča še niso umeščene oziroma uveljavljene.
Zavod ima v načrtu izvedbe glasbeno-scenskih projektov, komornih oper, glasbeno-plesnega gledališča, novi cirkus in drugo. Choregie se predstavlja z lastno produkcijo, s koprodukcijskimi projekti ter z mednarodnim bienalnim festivalom glasbenega gledališča Choregie. Cilj festivala, ki je prvič potekal od 31. 5. 2010 do 3. 6. 2010 v SNG Maribor in na katerem so sodelovale predstave iz lastne produkcije ter izbrane gostujoče predstave iz domače in mednarodne produkcije, je bil v prvi vrsti predstaviti produkcije, ki v svet glasbe in gledališča vnašajo svežino, prepričljivosti, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. Festival je zamišljen tudi kot križišče za srečevanja in izmenjevanja izkušenj med različnimi, domačimi in tujimi umetniki, s tem pa tudi priložnost za izpraševanje možnosti, ki jih ima novo ustvarjanje na področju glasbenega gledališča.
V snovanju projektov se je Karmina Šilec v svoji umetniški poti vedno znova izkazala kot provokativna in drzna ustvarjalka. V izvajanje vokalne glasbe je s svojimi projekti z zborom Carmina Slovenica ter vokalnim ansamblom !Kebataola! vnesla svežino in odprla nove prostore kreativnega izraza, obenem pa je s svojimi idejnimi zasnovami razbijala tako glasbene kot družbene tabuje.
Festivali
Produkcije v Choregie konceptu
- Spixody/Stripsody 3
Avtorica projekta: Karmina Šilec Izvajalci: Ansambel !Kebataola! Klavir: Bojan Gorišek Avtorji glasbe in zvočne poezije: John Cage, Ernst Jandl, Kurt Schwitters, Georges Aperghis, Wilfried Hiller, Erik Satie, Kathy Berberien, Claude Lenners, Henry Nigl, Robert Wilson, Morton Feldman
- Stripsody
Avtorica projekta: Karmina Šilec Izvajalci: Ansambel !Kebataola! Klavir: Bojan Gorišek Glasba: Cage, Feldman, Hölszky, Reich, Bergman, Marsh, Satie, Berberian Besedila: Plath, Joyce, Geneza, Rilke, Rumi, Morgenstern Projekt Stripsody navdihuje in vodi izvajalce in poslušalce bodisi v napetost ali v kontemplativno razpoloženje – v simultana razpoloženja, inspirirana z izzivi našega časa.
- Ansambel !Kebataola!
!Kebataola! je ansambel, ki se je v zadnjih letih profiliral kot zanimiv poustvarjalec predvsem sodobne, pa tudi srednjeveške glasbe. Z glasbeno-scenskimi projekti Stripsody 1, Stripsody 2, Spixsody in drugimi je vnesel svež pristop k izvajanju vokalnih del in na slovenskih odrih doslej še neizvajano sodobno glasbeno literaturo in zvočno poezijo. !Kebataola! raziskuje nove zvoke, nove vokalne tehnike, nove oblike izraza. Z idejo “choregie – vokalno gledališče ali gledališče glasov” !Kebataola! prinaša svežino v odpiranju novih prostorov izraznosti, prepričljivosti, intenzivnosti izkušenj in komuniciranja v svet glasbenega gledališča. Ansambel !Kebatola! pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec sestavljajo izkušeni ustvarjalci, ki sicer delujejo na različnih področjih operne, dramske, zborovske, etnične, rok in džezovske glasbe. !Kebataola! spodbuja novo in obuja staro. V svojih izvedbah odraža intenzivno konfrontacijo različnih estetskih meril kot osnovo avtentičnih izvedb starega in novega. Cilj tega pristopa je uspešna postavitev nove glasbe v javno glasbeno življenje, ki naj nadomesti tradicionalne hierarhične strukture iz vsakodnevnih glasbenih praks. Z uporabo razširjenih vokalnih tehnik in v zbiranju repertoarja je glas razumljen kot instrument, kot prepričljiv, zgovoren, eklatanten, otipljiv jezik sam zase, ki širi meje vokalne koncertne predstave in ustvarja zvočne pokrajine.