Fran Roš

Življenjepis

Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, se je rodil v Kranju, 14. januarja 1898. Po končanem učiteljišču v Celju je poučeval v Preboldu in Celju. Med 2. svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je spet delal v pedagoških službah. Ves čas je pisal poezijo, mladinske povesti in dramske igre.

Pesmi je začel pisati že kot dijak, objavljal jih je v dijaškem listu Savinja. Bile so protiavstrijsko naravnane, zato so ga že med prvo svetovno vojno preganjale takratne avstrijske šolske in vojaške oblasti. Med poučevanjem v Preboldu se je soočal z razmerami v industrijskih središčih, objavil je več del v levo usmerjeni delavski reviji Svoboda in v Domačem prijatelju. V času izganstva v Srbiji, so nastale njegove Pesmi iz ječe in pregnanstva, ki jih je kmalu po vrnitvi v Celje izdal. Omeniti pa velja tudi njegovo knjigo Slovenski izseljenci v Srbiji 1941-1945, v kateri je opisal spomine in pričevanja svojih sotrpinov izgnancev.

V Zvesti četi, izdani leta 1933, je opisal podobo svoje generacije, na podlagi avtobiografije. V različnih časnikih je objavljal tudi mnoge novele, črtice in feljtone, ki so nastale na podlagi spominov njegovih doživljajev v mladih in zrelih letih. Nekaj teh je natisnil tudi v knjigi Korporal Huš in druge zgodbe.

Pesmice in črtice za mlade je objavil v revijah: Zvonček, Vrtec, Naš rod med obema vojnama, in v tržaškem Galebu ter Kurirčku po drugi vojni. Poleg zgodb, ki jih je objavljal v mladinskih revijah, so izšle tudi knjige: Medvedek Rjavček (1929 in 1931), Juretovo potovanje (1939), Letalec Nejček (1972), Vid Nikdarsit (1976).

Otrokom je namenil tudi dve igri, ki jih je uprizorilo celjsko gledališče: Ušesa carja Kozmijana (1948) in Desetnica Alenčica (1951), za odrasle pa je napisal komedijo Mokrodolci, uprizorjeno leta 1946. Sodeloval je tudi s skladateljem Ristom Savinom, saj je zanj napisal libreta za operi Gosposvetski sen (1921) in Matija Gubec (1923). Objavil je tudi več člankov in razprav.

Za svoje delo je prejel več odlikovanj, med njimi red dela tretje stopnje, red zasluge za narod s srebrnimi žarki in red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Cenili so ga tudi v Celju, zato je leta 1955 postal častni meščan Celja.

Umrl je 22. avgusta 1976 v Celju.

Dramska besedila

• Desetnica Alenčica
• Mokrodolci
• Ušesa carja Kozmijana
• Največ sveta otrokom sliši Slave
• Car Trojan ima kozja ušesa
• Čarobna piščalka

Libreta

• Gosposvetski sen
• Matija Gubec

Uprizoritve

• 1952 Fran Roš, Danilo Gorinšek DESETNICA ALENČICA, r. Branko Gombač, Slovensko ljudsko gledališče Celje
• 1951 Jaka Špicar POGUMNI TONČEK, r. Branko Gombač, Slovensko ljudsko gledališče Celje

Nagrade

• 1974 Žagarjeva nagrada
• 1960 občinsko priznanje Šlandrova nagrada

Viri in literatura

• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
• Wikipedija