Rina Pleteršek

Foto: Nino Bektashashvili

Življenjepis

Rina Pleteršek se je rodila leta 1996 v Celju. Kljub temu da je bila celotna njena mladost prepletena z nastopanjem z violino, klavirjem, zborom ali plesno skupino se je prvi gledališki skupini priklučila v tretjem letniku šolanja na Škofijski klasični gimnaziji Ljubljana. Po opravljeni maturi se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študirala ruščino in umetnostno zgodovino, leta 2018 pa je uspešno opravila sprejemne izpite na Jekaterinburškem državnem gledališkem inštitutu v Rusiji. Dodiplomski študij dramske in filmske igre ter gledališke pedagogike je zaključila leta 2022. V zadnjem letniku študija je igrala v akademskem študijskem gledališču. V okviru študijskega procesa je sodelovala v mali vokalni gledališki pevski skupini, s katero je na Vokalnem tekmovanju gledališke pesmi Jekaterinburškega državnega gledališkega inštituta prejela Grand Prix tekmovanja. Prav tako se je s to skupino udeleževala več gostovanj in ruskih vokalnih tekmovanj. Leta 2021 je na Vseruskem tekmovanju iz biomehanike V. E. Mejerholda v Novosibirsku dosegla 3. mesto v nominacijah Biomehanična kompozicija: solo in Biomehanično izvajalstvo: solo. Leta 2022 je bila povabljena k udeležbi na festivalu Fabrika Stanislavskega v Moskvi, ki združije najbolj uspešne diplomante dramske igre iz Rusije. V Jekaterinburškem teatralnem gledališkem inštitutu je tri leta delovala kot kuratorka Mednarodnega gledališkega festivala »On.Ona.Oni.«

Leta 2024 je končala magistrski študij Dramske igre na AGRFT v Ljubljani. V okviru magistrskega študija je izvedla monodramo Dober človek, po motivih Dobrega človeka iz Sečuana Bertolta Brechta (rež. Marko Torlaković). Pod mentorstvom Branka Jordana in Zale Dobovšek je magistrirala z nalogo naslovljeno Aktualizacija Dobrega človeka iz Sečuana Bertolta Brechta skozi feministično perspektivo (Predelava teksta in odrska aplikacija na primeru magistrske uprizoritve Dober človek).

Leta 2019 je igrala v slovenskem kratkem filmu Govor, ki ga vidiš (rež. Gašper Markun in Tadej Koren Šmit), ki je zmagal na Filmskem maratonu MUVIT 2019 in prejel drugo nagrado na Festivalu neodvisnega filma 2019. Leta 2020 je bila sprejeta v Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), leta 2023 pa se je priključila upravnemu odboru društva. Leta 2023 je bila sprejeta v Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Od leta 2022 deluje v skupini #znamiseneha, ki je znotraj društva DSI in ZDUSa ustvarila certifikat Iskra. Od leta 2023 sodeluje pri organizaciji festivala KRAFFT (Kranjski igralski filmski festival).

Leta 2021 je igrala v kratki seriji produkcije Rusalka in Arnes-a o varnosti na spletu - Klik, posel kariere (rež. Marko Kumer). Leta 2023 je igrala v bralni uprizoritvi drame Nezakonske matere (Iza Strehar), v režiji Brine Klampfer Merčnik na Novi pošti (Slovensko mladinsko gledališče).

V letu 2023 je igrala v kratkem filmu Območje zaupanja (rež. Matic Štamcar, produkcija AGRFT). V letu 2024 je kot igralka sodelovala pri projektu Shadow Pandemic, ki obsega uprizoritev treh dram v treh gledališčih, z naslovom Konec sveta v treh dejanjih (rež. Selma Spahić), koprodukcija Borštnikovo srečanje (Drama SNG Maribor), Beograjsko dramsko gledališče in Zagrebško mladinsko gledališče. Leta 2024 je igrala v kratkem filmu Bombončki (rež. Beni Friškovec, produkcija AGRFT).

V letu 2024 je bila izbrana za sodelovanje pri mednarodnem projektu Boundary Crossing v Gledališču Glej, kjer je skupaj z Ivanom Lobodo ustvarila video – zvočno inštalacijo z naslovom Bariera.

V letu 2024 je ustvarjala in igrala v monodrami z naslovom In jaz komaj diham (po motivih Neke noči neke deklice nekje umirajo Katje Gorečan) v galeriji ŠKUC (rež. Katja Markič).

V letu 2025 je igrala v predstavi Sijaj, sijaj, sončece (Ana Duša) v Lutkovnem gledališču Maribor (rež. Brina Klampfer Merčnik).

Ko ni na odru, prevaja leposlovje iz ruščine, ukrajinščine in beloruščine.

Vloge v gledališču

  • 2025; Ana Duša SIJAJ, SIJAJ, SONČECE, r. Brina Klampfer Merčnik, Lutkovno gledališče Maribor
  • 2024; IN JAZ KOMAJ DIHAM, r. Katja Markič, Škuc

Nagrade

Viri in literatura

  • ZDUS

Zunanje povezave