Vida Juvan

Foto: Wikimedia Commons

Življenjepis

Dramska igralka in pedagoginja Vida Juvan se je rodila 17. junija 1905 v Ljubljani v gledališki družini. Obiskovala je dekliški licej, igralsko izobrazbo pa je pridobila v šoli Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani. Leta 1922 je nastopala v Subotici v Srbiji, nato pa je bila od leta 1923 do 1962 stalna članica ljubljanske Drame. Po upokojitvi je še delala v gledališčih, tako v Drami, kot v MGL in Drami SNG Maribor. V gledališču, radijskih in TV-igrah je odigrala več kot 500 vlog. Med leti 1948 in 1972 je predavala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani. Njeno pedagoško delo je izredno pomembno, saj je vzgojila številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem Slavkom Janom.


Prvotno je oblikovala naivke, princeske, punčke, a v sodelovanju z Marijo Vero prerasla v vodilno karakterno igralko. Ustvarila je vrhunske ženske postave v vlogah Linde v Millerjevi Smrti trgovskega potnika, Janet Spence v Huxleyjevem Giocondinem nasmehu, Margetičke v Krleževem Vučjaku, itd.


Karakterne vloge je odigrala tudi v TV-dramah in radijskih igrah, v tridesetih letih 20. stoletja je pisala tudi prve mladinske radijske igre. Že kmalu po ustanovitvi Radia Ljubljana leta 1928 je začela igrati na Radiu Ljubljana, v tridesetih letih 20. stoletja pa je pisala tudi prve mladinske radijske igre. Skupaj s Polonco Juvan je na radiu zasnovala igralsko skupino. Vida je med letoma 1935 in 1941 organizirala in ustvarjala v skupini igralk, ki so pisalezabavne igre za otroke in skeče in v njih tudi igrale (v njej sta bili še Nada Gabrijelčič in Maša Slavec). Ustvarile so prvo otroško radijsko serijo z naslovom Miška Miki in Mikec o zabavnih mišjih dogodivščinah. Novo različico nekaterih epizod je leta 1988 posnel Aleš Jan.


Njen igralski opus obsega tudi niz vlog v slovenskih filmih in v mednarodnih filmskih koprodukcijah, televizijske vloge od Celestine (1960) do njene zadnje s simboličnim naslovom Mama umrla stop.


Prejela je dve Sterijevi nagradi (1959 in 1978). Prešernova nagrada ji je bila dodeljena leta 1971, njene igralske kreacije so bile okronane z Borštnikovim prstanom leta 1977. Država pa se je poklonila njenemu poslanstvu s srebrnim častnim znakom svobode RS leta 1996. Umrla je 4. oktobra 1998 v Ljubljani.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in TV

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Wikipedija
  • STA

Zunanje povezave