Zvonka Makuc

Življenjepis

Vedno se hvalim, da sem prijokala na svet tistega usodnega leta 1948, ko se je Tito uprl Stalinu, staršema primorskih korenin, katerih intimna himna je bila skozi življenje "Vstala Primorska"! Rojena sicer v Ljubljani, sem zgodnje otroštvo preživela na Primorskem, s pričetkom drugega razreda osnovne šole pa se je družina preselila v slovensko prestolnico.

Moj oče, velik ljubitelj knjig, mi je privzgojil radovednost, moja mami pa izjemen estet, občutek za lepo. Iz malih stvari je znala ustvariti drugačnost, ki ni bila pogojena z denarjem.

Profesor likovnega pouka v osnovni šoli mi je dal vedeti, da imam talent za risanje in ko se je moja starejša sestra vpisala na Šolo za oblikovanje, ni bilo več dileme. Tudi sama sem naredila sprejemne izpite in pristala na oddelku za modo.

Šola za oblikovanje je v primerjavi z ostalimi srednjimi šolami veljala za precej liberalno. Številni profesorji umetniki, med njimi tudi legenda slovenske kostumografije Alenka Bartl, nam niso postavljali strogih pravil pri zunanjem izgledu in tako smo se dijakinje in dijaki že od daleč razlikovali od učencev ostalih šol. Denarja ni bilo veliko, zato pa je toliko bolj delovala fantazija in iznajdljivost. Meje so se v tistih časih začele postopoma odpirati, tuji modni časopisi so počasi prihajali v kioske, izbor domače konfekcije pa je bil še vedno skromen. A v nekaj letih se je mnogo spremenilo in razcvetelo. Tudi študentski nemiri leta 1968 so k temu pripomogli!

Proti koncu šolanja sem se začela intenzivno ukvarjati z modnim svetovanjem in novinarstvom in od tega kar nekaj let dostojno živela. To so bili časi - v nasprotju z današnjimi - solidnih honorarjev ter korektnih odnosov med delodajalci in delavci. A delali smo resno, odgovorno in kvalitetno pod strogim očesom lektorjev in urednikov. Če nisi obvladal slovenskega jezika, se ti je slabo pisalo!

Leta 1973 sem odprla butik za otroke, imenovan "Škrat". Kar lep čas je bil hit pri mnogih ljubljanskih mamicah in z manjšimi spremembami sem ga vodila petnajst let. Potem me je čedalje močnejša industrijska konkurenca prepričala, da jim s cenami ne morem več konkurirati.

Pristala sem na svobodi in začelo se je najustvarjalnejše obdobje v mojem življenju, posvečeno zgolj filmski, televizijski in občasno gledališki kostumografiji. Včasih je bilo težko zaradi premalo dela, potem spet težko zaradi preveč ponudb sočasno.

Moje znanje kostumografije je na začetku raslo s pomočjo nasvetov izkušenejših kolegov, z opazovanjem, z učenjem ob storjenih številnih napakah! Te so nujne, da pridobiš izkušnje in spoznaš kaj je bistveno pri kostumografiji. To ni izmišljanje fantastičnih kostumov, pač pa sestavni del projekta in vloge akterjev, ki morajo biti tudi s pomočjo kostuma postavljeni v časovni in socialni okvir filmske zgodbe.

Seveda sem uživala pri oblikovanju historičnih kostumov, npr. iz obdobja prve svetovne vojne (Veter v mreži), za katerega sem bila tudi nagrajena. Ali npr. za prepletanje obdobja druge svetovne vojne z današnjim časom (Piran - Pirano). A nič manj nisem uživala v mojem zadnjem celovečernem projektu (Komedija solz), če ravno sta v sodobni zgodbi glavna igralca oblečena dokaj nevpadljivo. Preveč je bilo filmov, da bi naštevala vse. A ponosna sem, da sem bila del ekipe prve slovenske režiserke Maje Weiss (Varuh meje), da je moj prvi film (Sreča na vrvici) priljubljen pri vseh generacijah in da sem bila ne tako zelo nepomemben člen v z Oskarjem nagrajenem filmu Nikogaršnja zemlja. Ni majhna stvar biti del filma, ki je prejel najvišjo svetovno filmsko priznanje.

In za konec: Sedaj se s kostumografijo ukvarjam le še občasno, spremljam pa ustvarjalnost mlajših kolegic in kolegov, ki imajo pogostoma mnogo slabše pogoje dela, kot smo jih imeli mi. Želim jim, da bi država z mačehovskim odnosom do filma, vsem ustvarjalnim filmskim poklicem povrnila dostojanstvo.

Potem bo moje bivanje na Primorskem, kamor sem se ponovno vrnila, obdana z družino, ki me je vedno podpirala, še lepše in izpolnjeno!

Napisala: Zvonka Makuc

Kostumografije

Gledališče

Fadil Hadžič Državni lopov, r. Grega Tozon, Šentjakobsko gledališče
Tone Partljič Ščuke pa ni, r. Grega Tozon, Šentjakobsko gledališče
Pijani kurent, r. Tone Peršak
Termopile, r. Andrej Stojan
Policija na pomoč, r. Vojko Zidar
Milan Kleč Vsega je kriva Marijana Držaj, r. Gojmir Lešnjak
Marko Pokoren & Branko Djurić Slovenci v vesolju, r. Branko Djurić, Teater 55
Andrej Rozman Kaj se je zgodilo v sobi 100, Kosovelov dom Sežana & Hotel Union
Avtorski projekt Gojmirja Lešnjaka Slovenija ima avdicijo, Kafeteater

Celovečerni filmi

2001-2010

2015 Komedija solz, r. Marko Sosič, Arsmedia Ljubljana
2012 Čefurji raus, r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
2009 Piran-Pirano, r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana, Jadran film Zagreb, RTV Slovenija
2002 Varuh meje, r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana, Taris Flmproduktion Solingen, TV Slovenija
2001 No Man's Land, r. Danis Tanović, Casablanca, Ljubljana/Studio Ma, Ljubljana/Noe Productions, Paris/ Man's Films, Bruxelles/ Judy Couniham Films Ltd., London/Fabrica S.p.A., Catena di Villorba

1991-2000

2000 Nepopisan list, r. Jane Kavčič, Arsmedia Ljubljana
1995 radio. doc, r. Miran Zupanič, TV Slovenija
1995 Rabljeva freska, r. Anton Tomašič, Timaro Productions
1993 Zrakoplov, r. Jure Pervanjee, Viba film - Ljubljana/TV Slovenija/Sfinga - Ljubljana/Multimedia - Ljubljana
1991 Srčna dama, r. Boris Jurjaševič, Viba film in Emotinon film Ljubljana

1981-1990

1990 Ječarji, r. Marjan Ciglič, Viba film Ljubljana in Studio 37 Ljubljana
1989 Veter v mreži, r. Filip Robar – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto
1988 P. S., r. Andrej Stojan, Marcel Buh, Boštjan Hladnik, Viba film Ljubljana
1988 Maja in vesoljček, r. Jane Kavčič, Viba film

1977-1980

1979 Zrak po obrokih, r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
1977 Sreča na vrvici, r. Jane Kavčič, Viba film/Vesna film Ljubljana

TV nadaljevanke

2006 Trpljenje mladega Igorja, r. Brane Bitenc, TV Slovenija
1995 Dosje J. K., r. Anton Tomašič, TV Slovenija in Timaro Productions
19.. Vodnik po Ljubljani, r. Jože Pogačnik, TV Slovenija
Kriminalne zgodbe, r. Anton Tomašič, TV Slovenija
Klan, r. Anton Tomašič, TV Slovenija

TV drama in TV filmi

2006 Kosilnica, r. Brane Bitenc, TV Slovenija
2004 Želim vse, r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija
1997 Pet majskih dni, r. Franci Slak, TV Slovenija
1993 Vaški učitelj, r. Maja Weiss, TV Slovenija
1987 Zločinci, kratki igrani TV film, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
1986 Sonce za dva, r. Božo Šprajc, RTV Ljubljana
1985 Dan kot vsak dan, r. Dušan Prebil, RTV Ljubljana
1985 Mark Antonij, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
1985 Recepcija, r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana
1984 Pepelnica, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
1981 Jonov let, r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
Srčne pege, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
Očeta Vincenta smrt, r. Andrej Stojan, RTV Ljubljana
Striptih, r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
Vsi na morje, r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
Paralele, r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana

Dokumentarno igrani filmi

2005 Valček za 4, r. Boris Palčič, Casablanca Ljubljana in TV Slovenija
2005 Stanislav Škrabec, oče slovenske fonetike, r. Matjaž Žbontar, Vizualni laboratorij
2000 Otrok Istre – Andrea Antico da Montana, r. Samo Milavec, TV Slovenija
110 let mela, r. Igor Pediček
Temna vrata, r. Marcel Buh, TV Slovenija
Novomeška pomlad, r. Filip Robar – Dorin,
Izgubljena formula Janeza Puharja, r. Pavle Grzinčič
Dnevnik nekega naroda, r. Igor Pediček
Kugel princip, r. Boris Palčič,
Sprehod z baronom, r. Zoran Lesič, TV Slovenija
Zgodovina Ljubljane, r. Jadran Strle
Olimpijska poletja Staneta Derganca, r. Branko Bitenc
Dan prve piščali, r. Tugo Štiglic

Kratki filmi

2006 Rezina življenja, r. Martin Turk, Arsmedia Ljubljana
2006 Moj sin, seksualni manijak, r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
2002 Izlet, r. Martin Turk, UL AGRFT Ljubljana
2000 Samota v dvoje-Večer, r. Nataša Prosenc, Arsmedia, Ljubljana
1999 Križišče, r. Igor Prodnik, Blow up, Ljubljana
1997 Pesem od Ludomorca, r. Jane Kavčič, TV Slovenija
Hlad, r. Marcel Buh, TV Slovenija
Lutka, r. Franček Rudolf , AGRFT Ljubljana
Na vrhu, r. Martin Turk,

Izobraževalne oddaje

Muzikajeto, r. Branko Bitenc, TV Slovenija
Periskop, r. Igor Šmit, TV Slovenija
Besede, r. Igor Prah, TV Slovenija

Zabavne TV nadaljevanke

Posel je posel, r. Jure Kornc
Teater Paradižnik, r. Branko Djurić, TV Slovenija
Pravi biznis, r. Branko Djurić, TV Slovenija
Šou bo šel, r. Branko Djurić, TV Slovenija
TV Poper, r. Samo Milavec, TV Slovenija
2004/07 Naša mala klinika, r. Branko Djurić, V.V. Anžlovar, MASKA

Ostalo

Zrak po obrokih, r. Tone Frelih, RTV Ljubljana, Bobenček, Komu gori pod nogami, Službeni vhod, Zdravo, Oddaja o poeziji, Ex Libris, Klub klobuk, Branja, Dober večer, Jesenske barve, Skrivnosti, Zgodbe o knjigah

Nagrade

2024 Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti
2002 kostumografinja z Oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja, režiser Danis Tanovič
1989 nagrada Metoda Badjure za kostumografijo na Tednu domačega filma v Celju za film Veter v mreži, režiser Filip Robar Dorin