Ogled vira Ivica Buljan

[[Kategorija:Ustvarjalci|Buljan, Ivica]]
[[Kategorija:Režiserji|Buljan, Ivica]]
==Življenjepis==
Ivica Buljan je bil rojen leta 1965 v Sinju na Hrvaškem. Na zagrebški univerzi je študiral politične vede, nato pa še francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost. Kot novinar je delal pri revijah ''Polet'' in ''Start'', kot gledališki kritik je pisal za dnevnik ''Slobodna Dalmacija''. Je član uredniškega sveta znane hrvaške gledališke revije ''Novi Prolog'' in soustanovitelj gledališkega časopisa ''Frakcija''. 
 
Sprva je v gledališču ustvarjal kot dramaturg (sodeloval je z režiserji, kot so [[Vito Taufer]], Christian Colin, Jean-Michel Bruyere, Krizstof Warlikowski, Ivan Popovski …), od leta 1995 pa tudi režira. Kot režiser in dramaturg se močno zanima za modernistične dramatike in pesnike, pogosto posega po delih Piera Paola Pasolinija (''Pilad'', ''Svinjak'', ''Ribica''), Heinerja Müllerja (''Medeja material'', ''Kvartet'', ''Macbeth after Shakespeare'', ''Komedija z ženskami''), Roberta Walserja (''Schneewittchen''), Elfriede Jelinek (''Drame princes'', ''Bambiland'', ''Das Lebewohl''), Miroslava Krleže (''Krištof Kolumb'', ''Gospoda Glembajevi'', ''Kraljevo''), Botha Straussa (''Ena in druga''), Hervéja Guiberta (''Mlado meso''), Marieluise Fleißer (''Močan rod''), Martina Sperra (''Lovske scene iz Spodnje Bavarske''), Anje Hilling (''Črna žival žalost''), Petra Handkeja (''Še vedno vihar''). Posebno pozornost namenja delom Bernarda-Marie Koltèsa (''Noč čisto na robu gozdov'',''V samoti bombaževih polj'', ''Nickell Stuff'', ''Salinger'', ''Dvoboj med črncem in psi'', ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', ''Marš'' ...). Kot pristaš totalnega gledališča giba, besedila, spektakla in glasbe se drzno loteva bodisi sodobne dramatike bodisi radikalne reinterpretacije klasičnih del, pri čemer pa zanimanje občinstva za njegove predstave nikakor ne pojenja. Buljan,
ki svoje gledališče primerja z »nekakšno mešanico Patti Smith, Roberta Bolaña in GW Sebalda«, je znan tudi po tem, da za svoje predstave izbira sodelavce iz negledališkega okolja, denimo rokovske provokatorje Let 3, ki so sodelovali pri ustvarjanju njegove priredbe pesnitve ''Fedra'' Marine Cvetajeve leta 1996 in Evripidovega ''Kiklopa'' leta 2010. Splitska hip-hop skupina TBF je igrala in uprizarjala svoje pesmi v predstavi ''Garaža'' iz leta 2010, medtem ko je glasbo za predstavo ''Adio kauboju'' (2012) prispeval Darko Rundek. 

Buljan je režiral v Sloveniji, Litvi, Franciji, Belgiji, Rusiji, Črni gori, Italiji, Slonokoščeni obali in na Hrvaškem. Njegove produkcije so gostovale na številnih mednarodnih festivalih v Franciji, na Portugalskem, v Španiji, Italiji, Turčiji, Venezueli, Avstriji, Grčiji, Makedoniji, Belgiji, Švici, Rusiji, Veliki Britaniji, Bolgariji, Iranu, Slovaški, Albaniji, na Poljskem, na Kubi ... 

Pedagoško delo je opravljal na projektih Eksperimentalne gledališke akademije v Parizu, Bruxellesu in v Moskvi. Predaval je na šoli La Mamma Ellen Stewart v New Yorku in je profesor na Nacionalni gledališki akademiji Saint Etienne v Franciji.

Med letoma 1998 in 2002 je bil ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu, je pa tudi soustanovitelj [[Mini teater Ljubljana|Mini teatra Ljubljana]], kjer pogosto sodeluje kot režiser ali dramaturg. Je ustanovitelj in ravnatelj gledališča Novo kazalište v Zagrebu in član mednarodnih združenj ETC u Bruxellesu, Instituta za Mediteransko gledališče v Madridu, ITI-UNESCO v Parizu. Z Dubravko Vrgoč je ustanovitelj in umetniški direktor Festivala svetovnega gledališča v Zagrebu od leta 2003.

Za svoje avtorske predstave je doma in na mednarodnih festivalih prejel več nagrad: je dobitnik Vjesnikove nagrade Dubravko Dujišin leta 1996 in Petar Brečić leta 1999. Leta 2005 je prejel medaljo mesta Havana, leta 2006 nagrado Art Tempus na Slovaškem, Zlati lev za najboljšo predstavo (''Hamlet'' 2006, ''Drama Princes'', 2007), posebno nagrado žirije [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovega srečanja]] leta 2004 za režijo predstave ''Schneewittchen after party'', Borštnikovo nagrado za režijo leta 2007 za uprizoritev ''Ojdip v Korintu'' in Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti leta 2009 za predstavo Heiner Müller ''Macbeth after Shakespeare/Macbeth po Shakespearu''.

==Režije== 
===2021-2030===
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 2021-2030}}

===2011-2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 2013-2020}}
*2013 Bernard-Marie Koltès ''Roberto Zucco'', Novo kazalište Zagreb, Mini teater, Madalype Theatre
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 2011-2012}}

===2001-2010===
*2010 Zdenko Mesarić ''Garaža'', Zagrebačko kazalište mladih, Zagreb
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 2007-2010}}
*2006 P. P. Pasolini ''Ribica'', Istrsko narodno gledališče Pulj, Hrvaška 
*2006 F. Paradivino in Joris Lacoste ''Blok'', Teatar ITD Zagreb, Hrvaška 
*2006 Miroslav Krleža ''Gospoda Glembajevi'', Narodno gledališče Litva, Vilnius 
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 2005-2006}}
*2005 Georges Feydeau ''Ne sprehajaj se vendar čisto gola!'', Satirično gledališče Kerempuh, Zagreb, Hrvaška
*2005 ''Novi svet'' (Miroslav Krleža: Krištof Kolumb in Ivana Sajko: Evropa), Črnogorsko narodno gledališče Podgorica, Srbija in Črna gora 
*2004 Filip Šovagović ''Jazz'', HNK Rijeka in Festival Riječke noči, Rijeka, Hrvaška 
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 2001-2004}}
*2001 Seneka ''Ojdip'', Splitski poletni festival, Hrvaška
*2001 Pier Paolo Pasolini'' Svinjak'', Gledališče Anatolija Vassiljeva, Moskva, Rusija
===1991-2000===
*2000 Bernard-Marie Koltès ''Vrnitev v puščavo'', Hrvaško narodno gledališče, Split
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 1999-2000}}
*1999  Nikola Čelan ''Baš-beton'', Splitski poletni festival, Hrvaška 
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 1998}}
*1998 Pier Paolo Pasolini ''Pilad'', Gledališče ITD Zagreb in Mittelfest Čedad/Cividale, Italija 
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 1996-1997}}
*1996 Marina Cvetajeva ''Fedra'', Gledališče ITD Zagreb, Hrvaška 
*1995 Pascal Quignard ''Ime na koncu jezika'', [[LGL]] Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | directings | 1991-1995}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | dramaturgies | 1996-2030}}
*1996 Emil Filipčič ''[[Veselja dom]]'', r. [[Nick Upper]], SMG Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 2290 | dramaturgies | 1990-1995}}

==Razno==
*2010 Ma in Al, Mini teater Ljubljana in Kazalište Hotel Bulić Zagreb - '''priredba besedila'''
*2008 ''Veliko gradbišče Elfride Jelinek'', r. Ivica Buljan, Mini teater Ljubljana - '''idejna zasnova'''
*2002 Robert Walser/Ivica Buljan ''Schneewittchen After Party'', [[Mini teater]] Ljubljana in Cankarjev dom Ljubljana - '''soavtor''' 
*2000 Arthur Rimbaud ''Drevo spoznanja - Cvetovi pozabe - Plodovi obsesije - Ribič in njegova duša'', r. Ivica Buljan, Mini teater Ljubljana - '''idejna zasnova'''
*1995 Matjaž Pograjc ''Butterendfly'', SMG Ljubljana - '''scenarist'''
==Nagrade==
*2014 Viteza reda umetnosti in leposlovja
*2012 Nagrada Prešernovega sklada (za režijo predstav ''Macbeth po Shakespearu'', ''Sallinger'', ''Mala morska deklica'', ''Ma in Al'', ''Vampir'', ''Lovske scene iz spodnje Bavarske'', ''Kiklop'', ''Werther'' in ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'')
*2006 Borštnikova nagrada za estetski preboj (za režijo predstave ''Ena in druga'' Botha Strauβa, SMG Ljubljana)
*2005 medalja mesta Havana (za predstavo ''Medeja material'')
*2004 Borštnikova diploma in posebna nagrada po presoji žirije (za predstavo ''Schneewitchen After Party'')
*2001 nagrada Peristil (za predstavo ''Ojdip'')
*1999 nagrada Petar Brečić (za gledališke eseje)
*1997 nagrada Dubravko Dujšin (za predstavo ''Fedra'')

==Posebni članki==
*[[Ivica Buljan/Katja Vodopivec: Heiner Müller: Machbeth v režiji Ivice Buljana|Katja Vodopivec: Heiner Müller: Machbeth v režiji Ivice Buljana]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana.

==Viri in literatura==
*PGK

==Zunanje povezave==
*[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php?table=articles&ID=2340 Ivica Buljan]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ne-gre-za-to-da-bi-spreminjali-svet-ampak-da-ga-sku%C5%A1amo-razumeti-v-njegovi-kompleksnosti Ne gre za to, da bi spreminjali svet, ampak da ga skušamo razumeti v njegovi kompleksnosti - www.sigledal.org, 23.12.2010]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/ivica-buljan-reziser-ki-ga-zanima-vse.html Ivica Buljan, režiser, ki ga zanima vse - www.delo.si, 9.5.2013]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/moja-dezela-jugoslavija-je-nekaj-cisto-drugega-kot-sfrj/362349 "Moja dežela Jugoslavija" je nekaj čisto drugega kot SFRJ - www.rtvslo.si, 08.04.2015]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/dialog-s-samim-seboj Dialog s samim seboj - www.pogledi.si, 09.04.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/demoni-fasizma-so-med-nami.html Demoni fašizma so med nami - www.delo.si, 03.12.2016]
*[http://www.vecer.com/ivica-buljan-ves-reziser-svoj-dolg-6261579 Ivica Buljan: Veš, režiser, svoj dolg? - www.vecer.com, 09.05.2017]
*[https://www.portalnovosti.com/ivica-buljan-hrvatska-ne-moze-zivjeti-izvan-progresivnog-svijeta Ivica Buljan: Hrvatska ne može živjeti izvan progresivnog svijeta - www.portalnovosti.com, 19.02.2018]
*[https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/ivica-buljan-kultura-je-vir-civilizacije-ne-pa-vir-dobicka/523078?fbclid=IwAR0662YmiaD24-u-KO-TJ4qC4A3GhBLUeHnDEKifHPEtX50Xhn9gX3AQsOE Ivica Buljan: "Kultura je vir civilizacije, ne pa vir dobička" - www.rtvslo.si, 07.05.2020]