Desa Muck: Razlika med redakcijama

Vrstica 6: Vrstica 6:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
(*29.8.1955, Ljubljani) Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok.
(*29.8.1955, Ljubljana) Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok.
Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi ''Pasti življenja'' (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).
Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi ''Pasti življenja'' (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).



Redakcija: 09:00, 10. april 2009


Desa Muck, pisateljica proze in dramskih tekstov

Življenjepis

(*29.8.1955, Ljubljana) Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok. Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi Pasti življenja (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).

Proza

Znani in priljubljeni so njeni romani in kratka proza za otroke (Pod milim nebom, Hči lune, Kremplin, Lažniva Suzi, Čudež v operi, Sama doma, Kakšne barve je svet), zbirka Anica (Anica in grozovitež, Anica in materinski dan, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in športni dan, Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost, Anica in prva ljubezen, Anica in skrivnostna maska) ter zbirka Blazno resno (Blazno resno o seksu, Blazno resno popolni, Blazno resno zadeti, Blazno resno slavni, Blazno resno o šoli).

4 knjige iz zbirke Anica (Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost) so izšle tudi na zgoščenki – pripovedovalka zgodb je avtorica sama.

Piše pa tudi za odrasle, zanje je napisala romana Panika (2003) in Peskovnik boga otroka (2006).

Na priljubljenost njenih knjig pa kaže tudi dejstvo, da sta po izboru več kot 10.000 šolarjev leta 1999, 2002 in 2003 v akciji Moja najljubša knjiga (projekt pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice) prvi mesti zasedli njeni mladinski pripovedi Lažniva Suzi in Anica.

Vloge v filmu in televizijskih nadaljevankah

  • televizijska nadaljevanka: Naša krajevna skupnost (1980)
  • celovečerni filmi: Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982), Dih (1983), Kako sam sistematski uništen od idiota (1983), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983), Ljubezen (1984), Naš človek (1985), Ljubezni Blanke Kolak (1987), Veter v mreži (1989), Good rockin' tonight (1992), Instalacija ljubezni (2006)
  • mladinski film: Pozabljeni zaklad (2002)

Drame

Naslovi

Vse drame so bile uprizorjene.

Prevodi

Priredbe

Celotna besedila

Lutkovne igre

  • 1989 Kdo je ubil zmaja?

Sprva je bilo to besedilo poslano na natečaj za otroško radijsko igro, iz radijske pa ga je v odrsko govorico prenesel režiser Matjaž Loboda. Besedilo s podnaslovom Kriminalka za začetnike je svojo krstno uprizoritev doživelo 19. 11. 1994 v Šentjakobskem gledališču.

Radijske igre

  • 1997 Radovedni škrat Lojze

Vloge v gledališču

  • 2009 Karfijola - učiteljica telovadbe in Vidrihova, profesorica; Desa Muck Blazno resno o seksu, r. Katja Pegan, Prešernovo gledališče Kranj
  • 2006 Lojzka; Desa Muck Selma in Lojzka, r. Katja Pegan, Gledališče Koper
  • 2006 Mama; Desa Muck Blazno resno slavni, r. Katja Pegan, Prešernovo gledališče Kranj
  • 2004 Desa; Desa Muck Blazno resno zadeti, r. Katja Pegan, Prešernovo gledališče Kranj

Nastopa v 4 svojih dramah: v Jutri začnem in Blazno resno zadeti igra samo sebe, v Selmi in Lojzki igra Lojzko, v Blazno resno slavni pa mamo.

Scenariji

  • 2006 Uživajmo v zdravju (televizijska oddaja)
  • 2004 50 let Avsenikove glasbe: glasbena pravljica
  • 2004 prireditev Ježkova nagrada

Značilnosti

Desa Muck se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, vendar pa jih obravnava na komičen, sarkastičen način. Njeni junaki (ali bolje rečeno antijunaki) so največkrat karikirani, s poudarjenimi negativnimi lastnostmi, ki delujejo tragikomično.

V komediji Blazno resno zadeti se avtorica ukvarja z mladostniško odvisnostjo od drog. Vendar pa spozna, da obstaja veliko vrst zasvojenosti, ki so lahko celo enako hude, na primer zasvojenost s hrano, tabletami, alkoholom, televizijo, računalnikom ...

V drugi družinski komediji Blazno resno slavni pa se dotika problematike prezgodnje slave in težav, ki jih le-ta prinaša. Glavna oseba, 14-letni Grega, zabrede v alkohol in poskuša storiti samomor, a se nato zresni in uspe v filmskem svetu. Avtorica pa tu ruši tudi stereotip matere, ki jo (čeprav na komičen način) prikaže kot vihravo, ukazovalno in slave željno osebo, na katero se njen najstniški sin ne more opreti, celo nasprotno – včasih se obnaša bolj odraslo kot ona sama.

Monokomedija Jutri začnem govori o ženski v srednjih letih, ki se že od nekdaj bori z odvečnimi kilogrami.

V drami Selma in Lojzka, ki je romantična komedija, pa pripoveduje o dveh ženskah, ki ju je strah, da doslej sploh še nista polno živeli. Vihrava, samozavestna Selma skuša prepričati Lojzko, skromno žensko, ki še nikoli ni imela razmerja z moškim, da bi se udeležila zabav in ga tam našla. Odločili sta se, da bosta našli smisel življenja. A to ni tako lahko, saj jima življenjsko filozofijo poruši Rebeka, Selmina hči, ki je zanosila s poročenim moškim, ki pa noče priznati očetovstva.

Drama Neskončno ljubljeni moški pa govori o bolestni odvisnosti od odnosov.

Torej je v vseh svojih 5 dramah avtorica predstavila široko paleto bolj ali manj vsakdanjih težav ljudi v sodobnem svetu, predvsem razne odvisnosti (od slave, denarja, drog, tablet, odnosov, hrane, alkohola). Avtoričin slog je sproščen, neposreden in humoren, vendar pa so drame napisane tako, da se jim ne le nasmejiš, ampak se ob njih tudi zamisliš.

Nagrade

  • 2005 Levstikova nagrada za zbirko Anica
  • 1998 Nagrada večernica (nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, ki jo podeljuje časnik Večer) za knjigo Lažniva Suzi

Za nagrado večernica je s svojimi deli večkrat prišla tudi v ožji izbor: Kremplin (1996), Anica in zajček (1997, 2001), Anica in velike skrbi (2003), Anica in velika skrivnost (2004).

Viri in literatura

  • Neskončno ljubljeni moški: gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega: Ljubljana, 2006
  • Mateja Pezdirc Bartol: Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. 42. Seminar SSJLK: Ljubljana. 206–212.
  • Jure Aleksič: Fantazije o idealni starosti. Mladina, 24. 2. 2007.
  • Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999.
  • Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 2002.

Zunanje povezave

Prešernovo gledališče Kranj

Mestno gledališče ljubljansko

Gledališče Koper