Uroš Kaurin: Razlika med redakcijama

Vrstica 19: Vrstica 19:
==Nagrade==
==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mladega igralca ( ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'', SMG Ljubljana)  [[Uroš Kaurin/nagrade 2010|obrazložitev]]
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mladega igralca ( ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'', SMG Ljubljana)  [[Uroš Kaurin/nagrade 2010|obrazložitev]]
==Literatura in viri==
==Literatura in viri==
*[http://zdus.si/ ZDUS]
*[http://zdus.si/ ZDUS]

Redakcija: 12:57, 9. maj 2014

Foto:Miha Fras

Življenjepis

Uroš Kaurin je AGRFT z diplomo zaključil leta 2009 in se istega leta, takoj po izpopolnjevanju na SNDO (Šoli za nov plesni razvoj/koreografijo, Gledališki šola Amsterdam), zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču. V slovenskem gledališkem in plesnem prostoru se je začel udejstvovati že kot študent in še vedno deluje na neinstitucionalni sceni, denimo pri Vii Negativi. Je tudi ustanovni član KUD-a Moment. Najširše občinstvo se ga spomni iz mladinske uspešnice Gremo mi po svoje.


Kljub mladosti in razmeroma kratkemu stažu v Mladinskem je s svojo prezenco njegov oder že neizbrisno zaznamoval. Njegove izredne gibalne sposobnosti so prišle do izraza v Kralju Learu (v katerem je silovito interpretiral Edgarja), Oliverju Twistu (njegov Jack Dawson ali Lisjak prekipeva od objestne očarljivosti) in Vampirju (še posebej ostaja v spominu njegov pretresljivi, z jalovo trmo in mladostno prepotentnostjo zaznamovani monolog mladega plemiča, ki je vajen, da je vse njegovo, ženine ljubezni pa si ne more pridobiti). Z odločno prezenco opozarja nese v Razrednem sovražniku (Re-/-de/-konstrukciji) in Dantonovi smrti. Kot Jacinta v skoraj »vsemoški« zasedbi Pohujšanja v dolini šentflorjanski ujame pravo mero in ob nujni parodičnosti, začrtani že v zasedbi sami, svoj lik res navdihne z erotično čutnostjo, ob kateri bi glavo zavrtelo še komu drugemu, ne le svetohlinskim Šentflorjancem. Je del igralske in avtorske ekipe projekta Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, s katerim je obredel že na desetine evropskih in svetovnih odrov; v antologijskem zadnjem prizoru, ki preigrava (tudi) implicitne notranje napetosti v igralskem ansamblu, se s »svojo« mladostno samozavestjo vzpostavi kot temeljni antagonist starejšim kolegom.

Vloge v gledališču

Nagrade

Literatura in viri

Zunanje povezave