Žanina Mirčevska

Življenjepis

Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. 28. novembra 1990 diplomira na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. Med leti 1991 in 2002 je bila na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju tudi zaposlena kot asistentka na oddelku za dramaturgijo na Fakulteti za dramsko umetnost v Skopju. Leta 1994 je povabljena v znameniti Royal Court Theatre v Londonu, na poletno šolo dramskega pisanja (6th International Summer School of Contemporary British Drama – 18. julij do 12. avgust 1994, London, UK). V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo na ljubljanski Univerzi in ga leta 1996 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model, skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala. Istega leta gostuje tudi na Univerzi v Iowi – ZDA, kot predavateljica in dramatičarka (The University of Iowa, International Writing Program).

Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film. Je tudi avtorica številnih priredb dramskih besedil kot so: Tartuffe" - Molière; "Naloga", “Filoktet” in “Hamletstroj” - Heiner Müller; "Baal", “Opera za tri groša” – Bertolt Brecht; "Kakor hočete", “Othello”, “Richard III”, “Beneški trgovec”, “Hamlet” - William Shakespeare; "Hinkemann" - Ernst Toller; “Roberto Zucco”- B.M. Koltès, “Party Time” - Harold Pinter, “Woyzeck” - G. Büchner, “Spletke in ljubezen” - F. Schiller; “Strahovi”, “Hedda Gabler” - Henrik Ibsen itn.

Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja pri več kot petdesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini (Hrvaški, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Italiji in Nemčiji). Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.

Njeno dramsko besedilo “Dies Irae” (1990) uvrstijo v Antologijo sodobne makedonske drame. Njeno dramsko besedilo “A Place I Have Never Been To” (1996) pa izide v ediciji Ten Modern Macedonian Plays (Matica Makedonska, Skopje).

Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika, od takrat dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture (kot dramaturginja in dramatičarka).

Njeno dramsko besedilo Werther&Werther je leta 2008 uvrščeno v seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2008, v izboru Evropske gledališke konvencije (European Theatre Convention – Paris / Theatre in Europe Today – the plays 08 / www.etc-cte.org). Leta 2012 je na seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2012 uvrščeno njeno dramsko besedilo Žrelo.

Leta 2010 ji Univerza v Ljubljani na podlagi sklepa Senata AGRFT dodeli priznanje za pomembna umetiška dela; s tem priznanjem je habilitirana v naziv docentka. Kot docentka honorarno sodeluje kot mentorica dramskega pisanja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 2011 se tam zaposli kot visokošolska učiteljica – docentka.

Med 2011 in 2014 je recenzentka in članica komisije za izbor filmskih scenarijev, ki se prijavljajo na razpis Filmskega sklada Makedonije.

V letu 2013 je mag. Ž. Mirčevska pobudnica, selektorka in organizatorka mednarodnega natečaja za kratka dramska besedila študentov dramaturgije gledaliških akademij iz Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba. Prav tako vodi delavnico dramskega pisanja v organizaciji mednarodnega gledališkega festivala 38. MOT v Skopju, Makedonija. Vodi tudi delavnico dramskega pisanja Instant drama/predstava, v organizaciji 48. Festivala Borštnikovo srečanje, AGRFT in Prve gimnazije Maribor.

Leta 2014 je njeno dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje … uvrščeno v ediciji 2014 EURODRAM Playwriting Winners - European network for drama in translation 2014 Honours – Selection of original texts.

Video

Predstava Žanine Mirčevske Žrelo, r. Andreja Kovač, Drama SNG Ljubljana, 2009

Dramska besedila

• 1990 Dies irae
• 1996 Mesto, kjer nisem bil
• 2002 Esperanca
• 2003 Anatomija nesreče
• 2003 Predvolilna kampanja
• 2004 Werther&Werther
• 2004 Odstiranje
• 2005 Na deževni strani
• 2006 Žrelo
• 2008 300 Kosmatih
• 2008 Konec Atlasa - Grumova nagrada 2009
• 2009 Luknja
• 2011 Kaj sanjajo svinje, ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi
• 2011 Mefisto, (po motivih K. Manna)
• 2012 Frankenstein, (po motivih Mary Shelley)

Za drame Odstiranje, Na deževni strani, Žrelo, Luknja in Kaj sanjajo svinje ... je bila Žanina Mirčevska nominirana za Grumovo nagrado.

Dramska besedila v tujih jezikih

• 1987 Pivnica na poti za Jeuropo (makedonščina)
• 1989 Scooby dooby (makedonščina)
• 1990 Dies irae (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)
• 1993 Sen… (makedonščina, angleščina)
• 1996 Mesto, kjer nisem bil (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)
• 1997 Museum of Stories (nemščina, makedonščina)
• 2002 Art export (hrvaščina)
• 2002 Esperanca (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)
• 2003 Predvolilna kampanja (makedonščina, italijanščina)
• 2003 Anatomija nesreče (hrvaščina)
• 2004 Odstiranje (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)
• 2005 Werther&Werther (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)
• 2005 Dobri Zlobko (slovenščina, srbščina)
• 2005 Na deževni strani (slovenščina, srbščina)
• 2006 Žrelo (francoščina)

Lutkovne igre

• 2005 Dobri Zlobko

Libreta

• 1995 Krvava kontesa

Dramatizacije

• Hedda Gabler
• Art export

Filmski scenariji

• 1991 Izginotje Suzane Arsove

Uprizorjena dramska besedila

Uprizorjena celovečerna dramska besedila

• 1989 Scooby dooby (praizvedba: Dramski teatar, Skopje, Makedonija 1989)
• 1990 Dies Irae (pra.: Makedonski naroden teatar, Skopje, Makedonija, 1991)
• 1989 Pivnica na poti za Jeuropo (pra.: Jordan Hadjikonstantinov Djinot, Veles, Makedonija, 1991)
• 1993 Sen... (pra.: Teatarska laboratorija, Skopje, Makedonija, 1993)
• 1996 Mesto, kjer nisem bil (pra.: Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, Slovenija, 1996)
• 1997 Museum of Stories (pra.: Arena festival, Erlangen, Nemčija, 1997)
• 2002 Art Export (pra.: Kerempuh, Zagreb, Hrvaška, 2002)
• 2002 Esperanca (pra.: Dramski teatar, Skopje, Makedonija, 2002)
• 2004 Werther&Werther (pra.: Prešernovo gledališče, Kranj, Slovenija, 2005)
• 2008 300 Kosmatih (pra.: Sititeater, Ljubljana, Slovenija, 2008)
• 2006 Žrelo (pra.: SNG Drama, Ljubljana; Slovenija, 2009)
• 2005 Na deževni strani (pra.: Gledališka skupina RUDOLFI, Dom kulture, Kamnik, 2011)
• 2011 Mefisto, (po motivih K. Manna) (pra.: SMG, Ljubljana, 2011
• 2012 Frankenstein, (po motivih Mary Shelley) (pra.: MGL, Ljubljana; Slovenija, 2012

Uprizorjena desetminutna dramska besedila

• 2001 Dva svetova (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2001)
• 2003 Predvolilna kampanja (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2003)
• 2003 Anatomija nesreče - drama epilog (desetminutna igra) (pra.: CNP – Podgorica, Črna gora, 2003)

Uprizorjeno dramsko besedilo za otroke

• 2005 Dobri Zlobko (pra.: Lutkovno gledališče Ljubljana, 2006)

Pomembnejše bralne uprizoritve

• 1996 Dies Irae, v New Dramatist Studio, New York, ZDA
• 1996 Dies Irae, v Portland Theatre, Portland, ZDA
• 2000 Esperanca, v Mappa Mundi, Dramska književnost, Sarajevo, BiH
• 2005 Esperanca, v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija
• 2005 Mesto kjer nisem bil, v University of Boston, Theatre Department, Boston, ZDA
• 2008 Esperanca, v Maison d’Europe et d’Orient, Paris, Francija
• 2011 Konec Atlasa, na festivalu Tobolsk International Festival of European Contemporary Drama, Международный фестиваль европейской современной драматургии, Тобольск, Rusija
• 2011 Žrelo, na festivalu FESTIVAL "L'EUROPE DES THÉÂTRES" - festival européen de la traduction théâtrale - 1ère édition, Paris, v organizaciji: LA MAISON D'EUROPE ET D'ORIENT – Paris, Francija
• 2012 Dies Irae, v: Moskovskem gledališču "School of Contemporary Play", Moskva, Rusija
• 2014 Žrelo, v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija

Dramaturgije

Nagrade in nominacije

• 2012 Mednarodna nagrada za razvoj dramske vzgoje “Grozdanin kikot”, Mostar BiH.
• 2012 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi
• 2010 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Luknja
• 2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Konec Atlasa), Teden slovenske drame, Kranj obrazložitev
• 2007 Za radijsko igro “Hočem življenje kot na filmu” dobi tretjo nagrado na anonimnem natečaju RTV Slovenije in RAI Italije
• 2007 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Žrelo
• 2006 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Na deževni strani
• 2005 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Odstiranje
• 2005 Za otroško besedilo Dobri Zlobko prva nagrada za najboljše besedilo za otroke na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana.
• 2005 Na festivalu komornega teatra SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo in besedilo za predstavo Werther&Werther v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.
• 1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo Baal (produkcija SNG Drama Ljubljana).

Značilnosti opusa

Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi.

V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.

V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.

Drama Werther & Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.

Galerija

• 

  foto: Arhiv PGK

• 

  foto: Arhiv PGK

• 

  foto: Arhiv PGK

• 

  foto: Arhiv PGK

Bibliografija

Dramsko besedilo Mesto, kjer nisem bil je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo DIES IRAE pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.

Viri in literatura

• Werther&Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96.
• življenjepis, ki ga je poslala avtorica

Strokovna literatura

• Bogataj, Matej: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.
• Butala, Gregor: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.
• Drnovšek, Jaša: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.
• Pogorevc, Petra: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.
• Žabkar, Špela: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.
• Mirčevska, Žanina: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.
• Mirčevska, Žanina: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.

Zunanje povezave

• Žanina Mirčevska: Odstiranje, revija Sodobnost, 2005 - www.dlib.si
• Umetnost v času materializma: Žanina Mirčevska o predstavi Art Export - www.slomedia.it, 12.05.2009
• Smerokaz sveta (O dramskem tekstu "Konec Atlasa" - Grumova nagrada 2009) - www.sigledal.org, 05.04.2009
• Replike: Luknja - www.sigledal.org, 02.04.2010