Taras Kermauner: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
[[Kategorija:Režiserji|Kermauner, Taras]] | [[Kategorija:Režiserji|Kermauner, Taras]] | ||
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Kermauner, Taras]] | [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Kermauner, Taras]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:Taras_Kermauner.jpg|Foto: Miran Hladnik, Wikimedia Commons]]</div> | |||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: [[Dane Zajc]], [[Gregor Strniša]], [[Dominik Smole]], [[Marjan Rožanc]], Janko Kos, [[Primož Kozak]], [[Peter Božič]], [[Lojze Kovačič]], [[Polde Bibič]], [[Lado Kralj]] ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike." | Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: [[Dane Zajc]], [[Gregor Strniša]], [[Dominik Smole]], [[Marjan Rožanc]], Janko Kos, [[Primož Kozak]], [[Peter Božič]], [[Lojze Kovačič]], [[Polde Bibič]], [[Lado Kralj]] ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike." | ||
Redakcija: 08:38, 13. april 2015
Življenjepis
Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: Dane Zajc, Gregor Strniša, Dominik Smole, Marjan Rožanc, Janko Kos, Primož Kozak, Peter Božič, Lojze Kovačič, Polde Bibič, Lado Kralj ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."
- (*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s Primožom Kozakom in Dominikom Smoletom, z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive.
- 1954 zaključi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
- 1955 poroka z Alenko Goljevšček
- 1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec Odra 57, dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo Afero, pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi Zaroti, scenarist kratkih filmov o Edvardu Kocbeku, za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, nagrado odklonil.
- 1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
- 1970 tri mesece ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
- 1981 doktoriral iz literarne zgodovine
- 1991 izvoljen za izrednega člana SAZU
- 1995 za rednega člana SAZU.
- Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.
- Umrl 11. junija 2008 v Ljubljani
Režije
