Taras Kermauner: Razlika med redakcijama
 
(32 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 5: Vrstica 5:
[[Kategorija:Režiserji|Kermauner, Taras]]
[[Kategorija:Režiserji|Kermauner, Taras]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Kermauner, Taras]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Kermauner, Taras]]
 
<div style="float: right">[[Slika:Taras_Kermauner.jpg|230px|Foto: Miran Hladnik, Wikimedia Commons]]</div>
 
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: Zajc, Strniša, Smole, Rožanc, Kos, Kozak, Božič, Kovačič, Bibič, Kralj,... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."
Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: [[Dane Zajc]], [[Gregor Strniša]], [[Dominik Smole]], [[Marjan Rožanc]], Janko Kos, [[Primož Kozak]], [[Peter Božič]], [[Lojze Kovačič]], [[Polde Bibič]], [[Lado Kralj]] ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."




*(*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s [[Primož Kozak|Primožom Kozakom]] in [[Dominik Smole|Dominikom Smoletom]], z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, [[Revija 57]] in [[Perspektive]].
*(*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s [[Primož Kozak|Primožom Kozakom]] in [[Dominik Smole|Dominikom Smoletom]], z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive.
*1954 zaključi študij filozofije na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.]]
*1954 zaključi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
*1955 poroka z [[Alenka Goljevšček|Alenko Goljevšček]]
*1955 poroka z Alenko Goljevšček
*1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec [[Oder 57|Odra 57]], dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo [[Afera|Afero]], pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi [[Zarota|Zaroti]], scenarist kratkih filmov o [[Edward Kocbek|Edvardu Kocbeku]], za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado [[Nagrada Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]], nagrado odklonil.
*1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec [[Oder 57|Odra 57]], dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo [[Afera|''Afero'']], pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi ''Zaroti'', scenarist kratkih filmov o [[Edvard Kocbek|Edvardu Kocbeku]], za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado [[Nagrada Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]], nagrado odklonil.
*1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
*1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
*1970 tri mesce ravnatelj [[SNG Drama Ljubljana|Drame SNG]] v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
*1970 tri mesece ravnatelj [[SNG Drama Ljubljana|Drame SNG]] v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
*1981 doktoriral iz literarne zgodovine
*1981 doktoriral iz literarne zgodovine
*1991 izvoljen za izrednega člana [[SAZU]]
*1991 izvoljen za izrednega člana SAZU
*1995 za rednega člana SAZU.
*1995 za rednega člana SAZU.
*Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.
*Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.
*Umrl 11. junija 2008 v Ljubljani
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 1267 | directings}}
==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 1267 | dramaturgies}}
==Nagrade==
*1985 nagrada Prešernovega sklada (nagrado zavrne)
*1985 nagrada za scenarij kratkega filma o Edvardu Kocbeku (nagrado zavrne)


==Bibliografija==
==Bibliografija==
*[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20131017125438-13048.html Bibliografija na strani Cobiss]
*[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20131017125438-13048.html Bibliografija na strani Cobiss]
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Romani/Stvarna_kazala_Kermaunerjevih_knjig_o_slovenski_dramatiki Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[http://www.kermauner.org/Tsinmem.asp Taras Kermauner]
*[http://www.kermauner.org/Tsinmem.asp Kermauner.net]
*[http://www.dlib.si/results/?query=%27contributor%3dTaras+Kermauner%27&pageSize=25 Avtorjeve objave v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si]
*[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VMPMT7UY/f5846e11-b1df-4df4-bbd5-73079e35cbdf/PDF Intervju: Taras Kermauner, Sodobnost (1963), 1997, letnik 45, številka 5 - www.dlib.si]
*[http://www.mladina.si/93340/slo-intervju--svetlana_vasovic/?utm_source=tednik%2F200523%2Fclanek%2Fslo-intervju--svetlana_vasovic%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink "Slovenci so polni, prvič v svoji zgodovini, nekakšne po večini nizkotne, pritlehne samozavesti, ki deluje name odbojno. Niti fizično jih ne morem več gledati, tudi zato sem se umaknil na rob dežele, za visoke zidove samotne hiše." - www.mladina.si, 09.06.2005]
*[http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ Taras Kermauner: Povojna slovenska politična dramatika (video posnetek predavanja na FF maja 2007)]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/11248235 Dr. Taras Kermauner, oddaja Intervju - www.rtvslo.si, 03.02.2008]
*[http://www.mladina.si/43841/taras-kermauner-1930-2008/ Taras Kermauner 1930-2008 - www.mladina.si, 16.07.2008]

Trenutna redakcija s časom 09:13, 13. april 2015

Foto: Miran Hladnik, Wikimedia Commons

Življenjepis

Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: Dane Zajc, Gregor Strniša, Dominik Smole, Marjan Rožanc, Janko Kos, Primož Kozak, Peter Božič, Lojze Kovačič, Polde Bibič, Lado Kralj ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."


  • (*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s Primožom Kozakom in Dominikom Smoletom, z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive.
  • 1954 zaključi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
  • 1955 poroka z Alenko Goljevšček
  • 1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec Odra 57, dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo Afero, pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi Zaroti, scenarist kratkih filmov o Edvardu Kocbeku, za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, nagrado odklonil.
  • 1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
  • 1970 tri mesece ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
  • 1981 doktoriral iz literarne zgodovine
  • 1991 izvoljen za izrednega člana SAZU
  • 1995 za rednega člana SAZU.
  • Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.
  • Umrl 11. junija 2008 v Ljubljani

Režije

Dramaturgije

Nagrade

  • 1985 nagrada Prešernovega sklada (nagrado zavrne)
  • 1985 nagrada za scenarij kratkega filma o Edvardu Kocbeku (nagrado zavrne)

Bibliografija

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Taras_Kermauner&oldid=36682«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori