Jože Zupan: Razlika med redakcijama
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
Med leti 1927 in 1947 je kot amaterski igralec nastopal na Delavskem, Ljudskem in Rokodelskem odru. Med leti 1947 in 1964 je bil zaposlen v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] kot poklicni igralec, kjer je nastopal tudi po upokojitvi, med tem pa gostoval še v Mariboru, Celju in Trstu. | Med leti 1927 in 1947 je kot amaterski igralec nastopal na Delavskem, Ljudskem in Rokodelskem odru. Začel je na Rokodelskem odru z vlogo duha (E. Raupach ''Mlinar in njegova hči''), prvo večjo priložnost je dobil na Ljudskem odru kot zvonar (G. Hauptmann ''Potopljeni zvon''). Od vsega začetka je redno sodeloval v govornih oddajah ljubljanskega Radia, od 1935 tudi kot član radijske igralske družine, med drugim je bil Jakob Ruda (v istoimenski drami I. Cankarja), po vojni Karničnik (Prežihov Voranc-L. Kuhar in V. Ocvirk ''Samorastniki''). Po vojni je za radio priredil tudi več pripovednih del (F. S. Finžgar ''Strici''; F. Detela ''Spominska plošča'' itd.). Že kot amaterski igralec se je zanimal za lutkarstvo in je bil med igralci Pavlihove druščine (1940–1, vodja [[Niko Kuret]]). | ||
Med leti 1947 in 1964 je bil zaposlen v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] kot poklicni igralec, kjer je nastopal tudi po upokojitvi, med tem pa gostoval še v Mariboru, Celju in Trstu. | |||
| Vrstica 12: | Vrstica 15: | ||
Za svoje delo je prejel leta 1971 nagrado [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]]. | Za svoje delo je prejel leta 1971 nagrado [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]]. Umrl je v Ljubljani 13. novembra 1980. | ||
Umrl je v Ljubljani 13. novembra 1980. | |||
==Vloge v gledališču== | ==Vloge v gledališču== | ||
Redakcija: 12:21, 10. avgust 2015
Življenjepis
Jože Zupan se je rodil 25. avgusta leta 1909 v Ljubljani.
Med leti 1927 in 1947 je kot amaterski igralec nastopal na Delavskem, Ljudskem in Rokodelskem odru. Začel je na Rokodelskem odru z vlogo duha (E. Raupach Mlinar in njegova hči), prvo večjo priložnost je dobil na Ljudskem odru kot zvonar (G. Hauptmann Potopljeni zvon). Od vsega začetka je redno sodeloval v govornih oddajah ljubljanskega Radia, od 1935 tudi kot član radijske igralske družine, med drugim je bil Jakob Ruda (v istoimenski drami I. Cankarja), po vojni Karničnik (Prežihov Voranc-L. Kuhar in V. Ocvirk Samorastniki). Po vojni je za radio priredil tudi več pripovednih del (F. S. Finžgar Strici; F. Detela Spominska plošča itd.). Že kot amaterski igralec se je zanimal za lutkarstvo in je bil med igralci Pavlihove druščine (1940–1, vodja Niko Kuret).
Med leti 1947 in 1964 je bil zaposlen v ljubljanski Drami kot poklicni igralec, kjer je nastopal tudi po upokojitvi, med tem pa gostoval še v Mariboru, Celju in Trstu.
Odigral je več kot 100 različnih komičnih vlog. Kot izrazit karakterni igralec je bil močno navzoč pri filmu, nepozabne pa so njegove upodobitve Cankarjevega Hlapca Jerneja v priredbi Frana Žižka in Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca v priredbi Borisa Grabnarja v istoimenskih TV-dramah ter Martina v TV-nadaljevanki Aleksanda Marodića Poti in stranpoti II.
Za svoje delo je prejel leta 1971 nagrado Prešernovega sklada. Umrl je v Ljubljani 13. novembra 1980.
Vloge v gledališču
Nagrade
- 1971 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Martina v Bevk–Grabnarjevi TV drami Kaplan Martin Čedermac
- 1962 Sterijina nagrada v Novem Sadu za vlogo Jermana (I. Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica)
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Moravec, Dušan: Zupan, Jože (1909–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013 - www.slovenska-biografija.si