Balbina Battelino Baranovič: Razlika med redakcijama
| Vrstica 35: | Vrstica 35: | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[http://www.delo.si/kultura/oder/balbina-battelino-baranovic-eksperiment-kot-prostorski-odmik.html Balbina Battelino Baranovič:eksperiment kot prostorski odmik - www.delo.si] | *[http://www.delo.si/kultura/oder/balbina-battelino-baranovic-eksperiment-kot-prostorski-odmik.html Balbina Battelino Baranovič:eksperiment kot prostorski odmik - www.delo.si, 02.11.2011] | ||
Redakcija: 10:47, 31. oktober 2015
Življenjepis
Balbina Baranovič Battelino se je rodila 1. novembra 1921 na Dunaju. Najprej je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, nato pa v prvi povojni generaciji slušateljev kot učenka Branka Gavelle diplomirala iz gledališke režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1951. Po tem se je takoj spopadla z vodenjem gledališč – umetniško je vodila Prešernovo gledališče v Kranju, ustanovila je Eksperimentalno gledališče Glej (1955) in oživila Viteško dvorano Križank kot njegovo prizorišče ter bila soustanoviteljica Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani (1956). Poleg navedenih gledališč je režirala v SLG Celje, ljubljanski Drami, v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.
Bila je izraziti predstavnik iskanja novega. S študijskimi obiski v tujino je ohranjala vez slovenske kulture s sodobnimi kulturnimi smernicami. Tako je v slovensko povojno gledališče pripeljala nove avtorje ter preizkušala sveže uprizoritvene pristope. Pri svojih režijah v Celju je uvedla tako imenovano gledališče v krogu, v EG Glej pa se je posvečala režijam tedaj sodobnih avtorjev Faulknerju, Thomasu, zaslužna je za prvi slovenski uprizoritvi Samuela Becketta Konec igre (1961) in O, lepi dnevi (1964). Režirala je tudi v drugih jugoslovanskih gledališčih, predvsem pa večje število radijskih igre v 70. in 80. letih.
Kot piše v utemeljitvi nagrade veliki bršljanov venec ZDUS, ki jo je prejela leta 2015 za življenjsko delo, je njen opus kot eno ključnih gibal sredi 50. let sprožil strukturne spremembe v kontekstu spreminjanja gledališča v Sloveniji že z vpeljavo zavesti o ključni vlogi druge poti, kot tudi z vključevanjem koreografiranega giba ali izvirne glasbe v odrski jezik.
Umrla je v začetku septembra leta 2015.
Režije
Nagrade
Fotogalerija
Foto: Primož Jesenko
Foto: Zasebni arhiv
Foto: Zasebni arhiv
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.