Milan Jesih: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(27 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Jesih, Milan]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Jesih, Milan]]
[[Kategorija:Dramatika|Jesih, Milan]]
[[Kategorija:Dramatika|Jesih, Milan]]
[[Kategorija:Drame|Jesih, Milan]]
[[Kategorija:Avtorji|Jesih, Milan]]
[[Kategorija:Avtorji|Jesih, Milan]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
==Naslovi dram==
Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih se je rodil v Ljubljani, 14. aprila 1950. Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje kot svobodni književnik. Piše poezijo, v dramatiki pa se igri pomenov in človekovih vlog (t.i. ludizem) pridružujeta groteska in absurd. Piše tudi radijske in mladinske igre, libreta ter prevaja gledališka dela (Shakespeare, A. P. Čehov, M. A. Bulgakov). Za svoje delo je prejel številne nagrade.
===Dramatika===
Dramska pot Milana Jesiha se je začela v skupini 442 oz. Gledališču Pupilije Ferkeverk leta 1969, kjer je bil soavtor predstav ''Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk'' ter ''Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki''. Obe je režiral [[Dušan Jovanović]], pomenita pa popoln odmik od literarnega gledališča v smeri proti artaudovskemu gledališču krutosti, v slednji zlasti z emblematično gesto klanja kokoši neposredno na odru, kar je v javnosti precej odmevalo. Kritiki ([[Veno Taufer]]) pa so jo interpretirali kot simbolični zakol t. i. literarnega gledališča.
 
Sledila je kolektivna predstava ''Limite'' (1973) z [[Zvone Šedlbauer|Zvonetom Šedlbauerjem]] v Eksperimentalnem gledališču Glej. Značilnost te predstave je bila, da sta besedilo in odrsko dogajanje nastajala sproti. Med nastajanjem projekta je Milan Jesih sproti prinašal besedilo za dogajanje na odru, ki ga je videl prejšnji dan.
 
Prvo samostojno dramsko delo Milana Jesiha, s katerim je tudi najbolj zaslovel, so ''Grenki sadeži pravice'', prvič uprizorjeni v [[EG Glej]] leta 1974. V navezavi na dramatiko absurda je z njo vzpostavil ludistični dramaturški model s svobodnim sopostavljanjem različnih prizorov in jezikovnim mešanjem slogov in zvrsti, h kateremu se je v svoji kasnejši dramatiki vedno znova vračal. Podobno zgradbo imajo njegove drame ''Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista'' (uprizorjena v ljubljanski Drami leta 1974), ''Triko'' (Mala drama, 1985) in ''Ljubiti'' (predelava prvotno radijske igre (1984) v Mali drami 1993).
 
V igrah ''Brucka ali Obdobje prilagajanja'' (EG Glej, 1976; pozneje predelani tudi v TV-scenarij), ''Pravopisna komisija'' (SLG Celje, 1985) in ''Afrika'' (ES Gledališče čez cesto, Kranj 1986) je še vedno veliko ludističnih prvin, vendar pa v njih že najdemo zasnovo zgodbe in bolj ali manj stalne karakterje.
 
V igri ''En sam dotik'' ([[Prešernovo gledališče Kranj]], 1990) je Jesih oblikoval logično grajeno zgodbo s stalnimi karakterji in zgolj občasnimi ludistčnimi prvinami z nekaterimi motivnimi navezavami na Čehova. V to, pogojno rečeno postmodernistično fazo, bi lahko uvrstili tudi njegove predelave različnih literarnih predlog za mladino in odrasle: ''Guliver, velik in majhen'' (Mladinsko in Lutkovno gledališče ljubljansko, 1979; po Swiftu), ''Še zmeraj ptiči'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]], 1988; po Aristofanu), ''Cesarjeva nova oblačila'' ([[SSG Trst]], 1992, in Lutkovno gledališče Jože Pengov, 1995; po Andersenu).
 
Jesih zelo veliko piše tudi za radio in televizijo.
 
==Video==
{{#embed:youtube | j43lglte1Vs}}
Grenki sadeži pravice, r. Andrej Jus, SNG Nova Gorica, premiera 17. 3. 2011
 
{{#embed:youtube | dnF3psqGgMQ}}
Okrogla miza o poeziji Milana Jesiha, Dnevi poezije in vina 2012
 
==Dramska besedila==
* ''[[En sam dotik]]''
* ''[[Afrika]]''
* ''[[Srebrno rebro]]''
* ''[[Pravopisna komisija]]''
* ''[[Brucka ali Obdobje prilagajanja]]''
* ''[[Grenki sadeži pravice]]''
* ''[[Triko]]''
* ''[[Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista]]''
* ''[[Limite]]''
* ''[[Guliver, velik in majhen]]''
* ''[[Ljubiti]]''
 
==Lutkovne igre==
* ''[[Cesarjeva nova oblačila]]''
* ''[[Deseti raček]]''
* ''[[Kronan norec]]''
* ''[[Zvezda in srce]]''
 
==Radijske igre==
* ''[[Ljubiti]]''
* ''[[Cesarjeva nova oblačila]]''
 
==Dramatizacije==
* ''[[Cesarjeva nova oblačila]]''
* ''[[Še zmeraj ptiči]]''


==Naslovi radijskih iger==
==Prevodi==
*[[Cesarjeva nova oblačila]]
{{#dynamic_content:rep | person | 104 | translations}}
== Nagrade ==
== Nagrade ==
*2002 Prešernova nagrada za pesniški opus
*2001 Veronikina nagrada za ''Jambe''
*2001 Jenkova nagrada za ''Jambe''
*1994 Zlata značka na Festivalu Borštnikovo srečanje
*1992 Sovretova nagrada
*1991 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''En sam dotik'', na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] Kranj
*1991 Jenkova nagrada za ''Sonete''
*1987 Župančičeva nagrada
*1986 Nagrada Prešernovega sklada za pesniško zbirko ''Usta'' in dramska besedila


*1991 [[Grum|Grumova nagrada]] za najboljše novo izvirno besedilo ''En sam dotik'', na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]]Kranj<br>
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*Wikipedija


==Bibliografija==
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[[Priimek ime:=Jesih, Milan| ]]
*[http://www.rtvslo.si/moja-generacija/milan-jesih-v-mnozici-mnenj-se-preslisi-glas-posameznih-modrih-ljudi/373089 Milan Jesih: "V množici mnenj se presliši glas posameznih modrih ljudi" - www.rtvslo.si, 03.09.2015]
[[avtorji radijskih iger:=Milan Jesih| ]]
*[http://www.delo.si/kultura/knjiga/klasik-ceprav-ni-niti-mrtev-niti-star.html Milan Jesih, klasik, čeprav niti mrtev niti star - www.delo.si, 04.09.2015]

Trenutna redakcija s časom 12:29, 14. april 2016


Življenjepis

Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih se je rodil v Ljubljani, 14. aprila 1950. Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje kot svobodni književnik. Piše poezijo, v dramatiki pa se igri pomenov in človekovih vlog (t.i. ludizem) pridružujeta groteska in absurd. Piše tudi radijske in mladinske igre, libreta ter prevaja gledališka dela (Shakespeare, A. P. Čehov, M. A. Bulgakov). Za svoje delo je prejel številne nagrade.

Dramatika

Dramska pot Milana Jesiha se je začela v skupini 442 oz. Gledališču Pupilije Ferkeverk leta 1969, kjer je bil soavtor predstav Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk ter Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki. Obe je režiral Dušan Jovanović, pomenita pa popoln odmik od literarnega gledališča v smeri proti artaudovskemu gledališču krutosti, v slednji zlasti z emblematično gesto klanja kokoši neposredno na odru, kar je v javnosti precej odmevalo. Kritiki (Veno Taufer) pa so jo interpretirali kot simbolični zakol t. i. literarnega gledališča.

Sledila je kolektivna predstava Limite (1973) z Zvonetom Šedlbauerjem v Eksperimentalnem gledališču Glej. Značilnost te predstave je bila, da sta besedilo in odrsko dogajanje nastajala sproti. Med nastajanjem projekta je Milan Jesih sproti prinašal besedilo za dogajanje na odru, ki ga je videl prejšnji dan.

Prvo samostojno dramsko delo Milana Jesiha, s katerim je tudi najbolj zaslovel, so Grenki sadeži pravice, prvič uprizorjeni v EG Glej leta 1974. V navezavi na dramatiko absurda je z njo vzpostavil ludistični dramaturški model s svobodnim sopostavljanjem različnih prizorov in jezikovnim mešanjem slogov in zvrsti, h kateremu se je v svoji kasnejši dramatiki vedno znova vračal. Podobno zgradbo imajo njegove drame Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista (uprizorjena v ljubljanski Drami leta 1974), Triko (Mala drama, 1985) in Ljubiti (predelava prvotno radijske igre (1984) v Mali drami 1993).

V igrah Brucka ali Obdobje prilagajanja (EG Glej, 1976; pozneje predelani tudi v TV-scenarij), Pravopisna komisija (SLG Celje, 1985) in Afrika (ES Gledališče čez cesto, Kranj 1986) je še vedno veliko ludističnih prvin, vendar pa v njih že najdemo zasnovo zgodbe in bolj ali manj stalne karakterje.

V igri En sam dotik (Prešernovo gledališče Kranj, 1990) je Jesih oblikoval logično grajeno zgodbo s stalnimi karakterji in zgolj občasnimi ludistčnimi prvinami z nekaterimi motivnimi navezavami na Čehova. V to, pogojno rečeno postmodernistično fazo, bi lahko uvrstili tudi njegove predelave različnih literarnih predlog za mladino in odrasle: Guliver, velik in majhen (Mladinsko in Lutkovno gledališče ljubljansko, 1979; po Swiftu), Še zmeraj ptiči (Mestno gledališče ljubljansko, 1988; po Aristofanu), Cesarjeva nova oblačila (SSG Trst, 1992, in Lutkovno gledališče Jože Pengov, 1995; po Andersenu).

Jesih zelo veliko piše tudi za radio in televizijo.

Video

Grenki sadeži pravice, r. Andrej Jus, SNG Nova Gorica, premiera 17. 3. 2011

Okrogla miza o poeziji Milana Jesiha, Dnevi poezije in vina 2012

Dramska besedila

Lutkovne igre

Radijske igre

Dramatizacije

Prevodi

Nagrade

  • 2002 Prešernova nagrada za pesniški opus
  • 2001 Veronikina nagrada za Jambe
  • 2001 Jenkova nagrada za Jambe
  • 1994 Zlata značka na Festivalu Borštnikovo srečanje
  • 1992 Sovretova nagrada
  • 1991 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo En sam dotik, na Tednu slovenske drame Kranj
  • 1991 Jenkova nagrada za Sonete
  • 1987 Župančičeva nagrada
  • 1986 Nagrada Prešernovega sklada za pesniško zbirko Usta in dramska besedila

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Wikipedija

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Milan_Jesih&oldid=42550«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori