Žanina Mirčevska: Razlika med redakcijama
 
(41 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina]]
[[Kategorija:Avtorji|Mirčevska, Žanina]]
[[Kategorija:Avtorji|Mirčevska, Žanina]][[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mirčevska, Žanina]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.
Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Novembra 1990 je diplomirala na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. Med leti 1991 in 2002 je bila na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju tudi zaposlena kot asistentka na oddelku za dramaturgijo na Fakulteti za dramsko umetnost v Skopju. Leta 1994 je povabljena v znameniti Royal Court Theatre v Londonu, na poletno šolo dramskega pisanja (6th International Summer School of Contemporary British Drama – 18. julij do 12. avgust 1994, London, UK). V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1996 z magistrsko tezo ''Fragmentarni dramski model, skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja'' uspešno končala. Istega leta gostuje tudi na Univerzi v Iowi – ZDA, kot predavateljica in dramatičarka (The University of Iowa, International Writing Program).




Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.
Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film. Je tudi avtorica številnih priredb dramskih besedil kot so: ''Tartuffe" - Molière; "Naloga", “Filoktet” in “Hamletstroj” - Heiner Müller; "Baal", “Opera za tri groša” – Bertolt Brecht; "Kakor hočete", “Othello”, “Richard III”, “Beneški trgovec”, “Hamlet” - William Shakespeare; "Hinkemann" - Ernst Toller; “Roberto Zucco”- B.M. Koltès, “Party Time” - Harold Pinter, “Woyzeck” - G. Büchner, “Spletke in ljubezen” - F. Schiller; “Strahovi”, “Hedda Gabler” - Henrik Ibsen itn.




Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.
Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja pri več kot petdesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini (Hrvaški, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Italiji in Nemčiji). Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.


V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika.


Njeno dramsko besedilo “Dies Irae” (1990) uvrstijo v Antologijo sodobne makedonske drame. Njeno dramsko besedilo “A Place I Have Never Been To” (1996) pa izide v ediciji Ten Modern Macedonian Plays (Matica Makedonska, Skopje).


Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996.
 
Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika, od takrat dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture (kot dramaturginja in dramatičarka).
 
 
Njeno dramsko besedilo ''Werther&Werther'' je leta 2008 uvrščeno v seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2008, v izboru Evropske gledališke konvencije (European Theatre Convention – Paris / Theatre in Europe Today – the plays 08 / www.etc-cte.org). Leta 2012 je na seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2012 uvrščeno njeno dramsko besedilo ''Žrelo''.
 
 
Leta 2010 ji Univerza v Ljubljani na podlagi sklepa Senata AGRFT dodeli priznanje za pomembna umetiška dela; s tem priznanjem je habilitirana v naziv docentka. Kot docentka honorarno sodeluje kot mentorica dramskega pisanja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 2011 se tam zaposli kot visokošolska učiteljica – docentka.
 
 
Med 2011 in 2014 je recenzentka in članica komisije za izbor filmskih scenarijev, ki se prijavljajo na razpis Filmskega sklada Makedonije.
 
 
V letu 2013 je mag. Ž. Mirčevska pobudnica, selektorka in organizatorka mednarodnega natečaja za kratka dramska besedila študentov dramaturgije gledaliških akademij iz Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba. Prav tako vodi delavnico dramskega pisanja v organizaciji mednarodnega gledališkega festivala 38. MOT v Skopju, Makedonija. Vodi tudi delavnico dramskega pisanja Instant drama/predstava, v organizaciji 48. Festivala Borštnikovo srečanje, AGRFT in Prve gimnazije Maribor.
 
 
Leta 2014 je njeno dramsko besedilo ''Kaj sanjajo svinje …'' uvrščeno v ediciji 2014 EURODRAM Playwriting Winners - European network for drama in translation 2014 Honours – Selection of original texts.


==Video==
==Video==
Vrstica 25: Vrstica 40:
* 1990 ''[[Dies irae]]''
* 1990 ''[[Dies irae]]''
* 1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''
* 1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''
*2002 ''[[Esperanca]]''
* 2003 ''[[Anatomija nesreče]]''
* 2003 ''[[Anatomija nesreče]]''
* 2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''
* 2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''
Vrstica 31: Vrstica 47:
* 2005 ''[[Na deževni strani]]''
* 2005 ''[[Na deževni strani]]''
* 2006 ''[[Žrelo]]''
* 2006 ''[[Žrelo]]''
* 2008 ''[[Konec Atlasa]]''
*2008 ''300 Kosmatih''
* ''[[Esperanca]]''
* 2008 ''[[Konec Atlasa]]'' - '''Grumova nagrada 2009'''
 
*2009 ''Luknja''
Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].
*2011 ''Kaj sanjajo svinje, ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi''
 
*2011 ''Mefisto'', (po motivih K. Manna)
==Lutkovne igre==
*2012 ''Frankenstein'', (po motivih Mary Shelley)
*2005 ''[[Dobri Zlobko]]''
 
==Libreta==
*1995 ''[[Krvava kontesa]]''


==Dramatizacije==
* ''[[Hedda Gabler]]''
* ''[[Art export]]''


Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'', ''Žrelo'', ''Luknja'' in ''Kaj sanjajo svinje ...''  je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].
===Dramska besedila v tujih jezikih===
===Dramska besedila v tujih jezikih===
*1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)
*1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)
Vrstica 61: Vrstica 71:
*2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)
*2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)
*2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)
*2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)
*2006 ''[[Žrelo]]'' (francoščina)
==Lutkovne igre==
*2005 ''[[Dobri Zlobko]]''
==Radijske igre==
*2001 ''Dva svetova,'' produkcija: RTV Slovenije, 2003
*2007 ''Hočem življenje kot na filmu'', produkcija: RTV Slovenije in RAI Italije-Trieste A, 2008
*2002 ''Esperanca'', produkcija: Radio France-Culture (Nacionalni radio, Francije, 2012)
==Libreta==
*1995 ''[[Krvava kontesa]]'' (pra.: Makedonski naroden teatar - Balet, Skopje, Makedonija, 1995)
==Dramatizacije==
* ''[[Hedda Gabler]]''
* ''[[Art export]]''


==Filmski scenariji==
==Filmski scenariji==
*1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''
*1991 ''Izginotje Suzane Arsove'', produkcija: Pegaz, Skopje, Makedonija, 1991
*2005 ''Pivnica na poti za Evropo'', produkcija: RTV Makedonija, Skopje, Makedonija, 2005
*2009 ''Piano room'', produkcija: Skopje Film Studio, Skopje, Makedonija, 2013
 
==Uprizorjena dramska besedila==
===Uprizorjena celovečerna dramska besedila===
*1989 ''Scooby dooby'' (praizvedba: Dramski teatar, Skopje, Makedonija 1989)
*1990 ''Dies Irae'' (pra.: Makedonski naroden teatar, Skopje, Makedonija, 1991)
*1989 ''Pivnica na poti za Jeuropo'' (pra.: Jordan Hadjikonstantinov Djinot, Veles, Makedonija, 1991) 
*1993 ''Sen...'' (pra.: Teatarska laboratorija, Skopje, Makedonija, 1993)
*1996 ''Mesto, kjer nisem bil'' (pra.: [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana, Slovenija, 1996)
*1997 ''Museum of Stories'' (pra.: Arena festival, Erlangen, Nemčija, 1997)
*2002 ''Art Export'' (pra.: Kerempuh, Zagreb, Hrvaška, 2002)
*2002 ''Esperanca'' (pra.: Dramski teatar, Skopje, Makedonija, 2002)
*2004 ''Werther&Werther'' (pra.: Prešernovo gledališče, Kranj, Slovenija, 2005)
*2008 ''300 Kosmatih'' (pra.: Sititeater, Ljubljana, Slovenija, 2008)
*2006 ''Žrelo'' (pra.: [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drama, Ljubljana]]; Slovenija, 2009)
*2005 ''Na deževni strani'' (pra.: Gledališka skupina RUDOLFI, Dom kulture, Kamnik, 2011)
*2011 ''Mefisto'', (po motivih K. Manna) (pra.: [[SMG]], Ljubljana, 2011
*2012 ''Frankenstein'', (po motivih Mary Shelley) (pra.: [[MGL]], Ljubljana; Slovenija, 2012
===Uprizorjena desetminutna dramska besedila===
*2001 ''Dva svetova'' (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2001)
*2003 ''Predvolilna kampanja'' (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2003)
*2003 ''Anatomija nesreče - drama epilog'' (desetminutna igra) (pra.: CNP – Podgorica, Črna gora, 2003)
===Uprizorjeno dramsko besedilo za otroke===
*2005 ''Dobri Zlobko'' (pra.: [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], 2006)
 
==Pomembnejše bralne uprizoritve==
*1996 ''Dies Irae'', v New Dramatist Studio, New York, ZDA
*1996 ''Dies Irae'', v Portland Theatre, Portland, ZDA
*2000 ''Esperanca'', v Mappa Mundi, Dramska književnost, Sarajevo, BiH
*2005 ''Esperanca'', v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija
*2005 ''Mesto kjer nisem bil,'' v University of Boston, Theatre Department, Boston, ZDA 
*2008 ''Esperanca'', v Maison d’Europe et d’Orient, Paris, Francija
*2011 ''Konec Atlasa'', na festivalu Tobolsk International Festival of European Contemporary Drama, Международный фестиваль европейской современной драматургии, Тобольск, Rusija
*2011 ''Žrelo'', na festivalu FESTIVAL "L'EUROPE DES THÉÂTRES" - festival européen de la traduction théâtrale - 1ère édition, Paris, v organizaciji: LA MAISON D'EUROPE ET D'ORIENT – Paris, Francija
*2012 ''Dies Irae'', v: Moskovskem gledališču "School of Contemporary Play", Moskva, Rusija
*2014 ''Žrelo'', v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija


==Dramaturgije==
==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3750 | dramaturgies}}
{{#dynamic_content:rep | person | 3750 | dramaturgies}}
===Dramaturgije v tujini===
*1996 Molière ''Tartuffe'', Hrvatsko narodno kazalište – Split, Hrvaška
*1997 Žanina Mirčevska ''Museum of Stories'', Erlangen, Deutschland
*1999 W. Shakespeare ''Na tri kralja,'' HNK Drama, Split, Hrvaška
*2000 H. Pinter ''Vrijeme zabave'', CNP, Podgorica, Črna gora
*2001 G. Büchner ''Woyzeck'', GAVELLA, Zagreb, Hrvaška
*2002 E. Jonesco ''Joneskomanija'', CNP, Podgorica, Črna gora
*2002 Žanina Mirčevska ''Art Export'', Kerempuh, Zagreb, Hrvaška
*2003 S. I. Witkiewicz ''Poludjela lokomotiva'', CNP Podgorica, Črna Gora
*2003 Ö. von Horvat ''Kazimir in Karolina'', HNK, Zagreb, Hrvaška
*2006 B. Brecht ''Baal'', Istarsko narodno kazalište, Pulj, Hrvaška
*2007 N. Erdman ''Samomorilec'', TSS Trst, Italija
*2008 B. Brecht ''Malogradjanska svadba'', CNP, Podgorica, Črna gora
*2008 N. Erdman ''Samoubica'', Narodno Pozorište Sarajevo, BiH
*2008 E. Jonesco ''Budućnost je u jajima'', SARTR Sarajevo, BiH
*2009 H. Achternbusch ''Suza'', Kraljevsko gledališče, Cetinje, Črna gora
*2009 H. Müller ''Eksplozija spomina 5'', Kraljevsko pozorište, Črna gora
*2009 O. Wilde ''Saloma'', Kraljevsko pozorište, Cetinje, Črna gora
*2010 Sofokles ''Antigona'', CNP, Podgorica, Črna gora
*2010 Marivaux ''La Dispute'', CNP, Podgorica, Črna gora
*2010 Petar II Petrović Njegoš ''Gorski Vijenac'', CNP, Podgorica, Črna gora
*2011 Sofokles ''Kralj Ojdip'', Dubrovačke ljetne igre – Dubrovnik
*2011 A.P. Čehov ''Tri sestre'', HNK – Zajc – Rijeka
*2013 Bob Wilson ''Alice'', Stadttheater Ingolstadt, Nemčija
*2014 W. Shakespeare ''Othello'', HNK Split in festival Splitsko ljeto, Split


==Nagrade==
==Nagrade in nominacije==
*2012 International award for theatre education: “Grozdanin kikot”, Mostar BiH.
*2012 Mednarodna nagrada za razvoj dramske vzgoje “Grozdanin kikot”, Mostar BiH.
*2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Konec Atlasa) v preteklem letu, [[Teden slovenske drame]], Kranj [[Žanina Mirčevska/Nagrade|obrazložitev]]  
*2012 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo ''Kaj sanjajo svinje ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi''
*2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana.  
*2010 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo ''Luknja''
*2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.
*2009 [[Nagrada Slavka Gruma]] za najboljše dramsko besedilo (''Konec Atlasa''), [[Teden slovenske drame]], Kranj [[Žanina Mirčevska/Nagrade|obrazložitev]]  
*2007 Za radijsko igro “Hočem življenje kot na filmu” dobi tretjo nagrado na anonimnem natečaju RTV Slovenije in RAI Italije
*2007 Druga nagrada na mednarodnem filmskem festivalu TUPELO v Misisipiju, ZDA, 2007 za film “Pivnica na poti za Evropo”
*2007 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo ''Žrelo''
*2006 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo ''Na deževni strani''
*2005 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo ''Odstiranje''
*2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada za najboljše besedilo za otroke na anonimnem natečaju [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].  
*2005 Na festivalu komornega teatra SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo in besedilo za predstavo ''Werther&Werther '' v produkciji [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča iz Kranja]].
*1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).
*1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).


==Značilnosti opusa==
==Značilnosti opusa==
Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil  ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in  odnose med njimi.  
Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst ''Žrelo'' je napisan kot ritmizirana proza, v drami ''Odstiranja'' ni ločil  ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in  odnose med njimi.  
 


V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.


V drami ''Odstiranja'' so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.


V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.


V drami ''Na deževni strani'' imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.


Drama Werther & Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju  vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj  tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.


==Zunanje povezave==
Drama ''Werther & Werther'' ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju  vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj  tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smerokaz-sveta Smerokaz sveta (O dramskem tekstu "Konec Atlasa" - Grumova nagrada 2009) - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/luknja Replike: Luknja - www.sigledal.org]


==Galerija==
==Galerija==
<gallery>
<gallery>
Slika:Slika_2.jpg|foto: Arhiv PGK
Slika:Slika_3.jpg|foto: Arhiv PGK
Slika:Slika_3.jpg|foto: Arhiv PGK
Slika:Slika_5.jpg|foto: Arhiv PGK
Slika:Slika_5.jpg|foto: Arhiv PGK
Vrstica 100: Vrstica 190:


==Bibliografija==
==Bibliografija==
Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.
*"The Allusion Needs a Real Life", v: Teatarski glasnik, št. 33, leto XIII, maj, Skopje, 1989, str. 33
*"The Gospel according to Ravi (dramaturgical diary)", v: Teatarski glasnik, str. 33–0, ibid.
*"Noh Reflections", v: Teatarski glasnik, št. 38, leto XVI, sep., Skopje, 1992, str. 30–51
*Dies Irae, v: Kulturen život "DIES IRAE", št. 1, leto XXXVIII, Skopje, 1993 (ISSN 0047-3731,  str. 71–79)
*DIES IRAE, v: SCENA, Novi Sad, 1991, str. 57–64 (ISSN 0036-5734, str. 57-64)
*"The Fragmentary Drama Model Through The Dramatic Structure of Heiner Müller", Univerza Ljubljana, Akademija za Gledališče, Radio, Film in Televizijo, Ljubljana, 1995 (Knjižnica AGRFT)
*"Fragmentaren dramski model preku dramskata struktura na Hajner Miler", Fakultet za Dramski umetnosti, Skopje, 1995 (Knjižnica FDU, Skopje)
*"Macedonian plays and playwrights on a long journey across borders", v Culture in Balance: Texts Crossing Borders, Amsterdam: Vlaams Theater Instituut, maj, 1997, pp. 77–80
*"Pričevanje o maščevanju mrtvih ali poslednja sodba narave", SMG (gledališki list), Ljubljana: SMG, maj, 1998 (sezona 1997/98, str. 41–44)
*"Demonska privlačnost črnega angela Baala", SNG Drama (gledališki list), Ljubljana, 1998, str. 8–11 (Letnik LXXVIII – št. 3, sezona 1998/99)
*"Privid kao Ilirski Happy End" – HNK (gledališki list), Split, marec, 1999
*"Projekt Eksplozija spomina kot umetniška zaokrožitev ob koncu dvajsetega stoletja", Prešernovo Gledališče, Kranj (gledališki list), maj, 1999, str. 2–5
*“Dramaturške beležke ob branju Tollerjevega Hinkemana”, SMG (gledališki list), Ljubljana, 1999
*A Place I Have Never Been To, ”Ten Modern Macedonian Plays”, Matica Makedonska, Skopje, 2000 (ISBN 9989-48-310-8, str. 401-424)
*“Othello – vrhunska vivisekcija človeške narave”, SNG Drama Ljubljana (gledališki list), januar 2001 (ISSN C500-0408, Letn. 80, št. 7 (2000/2001), str. 25-27).
*“Woyzeck – čovek kao atomski otpad”, Gradsko dramsko kazalište Gavella (gledališki list), Zagreb, marec, 2001
*“To ni svet, v katerem si želim živet”, SMG (gledališki list), Ljubljana, nov. 2001, str. 20-24
*Due Mondi, “Dieci anni in Europa 20 Microdrammi”, MittelFest, FrancoAngeli, Italia, 2001 (str. 107-120)
*“Življenje kot vsakdanja latentna državljanska vojna”, (gledališki list) Prešernovo gledališče Kranj, 2002 (ISSN C500-8328,  št. 4 [i.e. 5] (2001/2002), str. 8-11)
*Dies Irae, “Antologija nove makedonske drame”, International Theatre Institut - UNESCO, biblioteka Mansioni, Zagreb 2002 (ISBN 953-6343-15-0, str. 225-252)
*Esperanca, v: SCENA, broj 1-2, godina XXXIX, Novi Sad, 2003 (ISSN 0036-5734)
*Esperanca, v: Kulturen život, 2-3, Skopje, 2002 (ISSN 0047-3731, str. 104-121) 
*Esperanca, v: Tmačaart, časopis za dramu, teatar i odgoj, godina 6, broj 21, Mostar, 2004 (ISSN 1512-6773)
*Werther&Werther, PG Kranj, (gledališki list), 2005 (ISBN 961-91524-1-7, str. 23-77)
*Odstiranje, v: Sodobnost 5–6, letnik 69, 2005 (ISSN 0038-0482, str. 644-711)
*“Kako uprizoriti sramoto”, SNG Nova Gorica, (gledališki list) 2006
*“Vse kaže, da je bitka že zdavnaj dobljena”, SNG Drama Ljubljana, (gledališki list), 2006 (ISSN C500-0408. - Letn. 85, št. 5 (2005/06), str. 9-12)
*“Demonska privlačnost crnoga anđela Baala” (gledališki list), INK, Pulj, 2006
*Na deževni strani, v: Sodobnost 7–8, letnik 70, 2006 (ISSN 0038-0482, str. 1019-1065)
*”Srca iz kamna”, PG, Kranj, (gledališki list), 2006 (ISSN C500-8328, št. 5 (2006/2007), str. 8-13)
*Žrelo, v: Sodobnost 7–8, letnik 71, 2007 (ISSN 0038-0482, str. 1125-1155)
*Verter&Verter, v: Kulturen život 1-2, Skopje, 2007, (ISSN 0047-3731, str. 116-142)
*”Ali ste morda vi tisti, ki se hoče ustreliti?”, (gledališki list), TSS, Trst, 2007
*“Nekaj besed o Strahovih”, SNG Drama Ljubljana, 2007 (ISSN C500-0408, Letn. 86, št. 12 (2006/07), str. 14-18)
*Esperanza, Effeuillage, Werther&Werther – éditions l’Espace d’un instant, 2007 de la Fondation Trubar, Ljubljana et de la Maison d’Europe et d’Orient, Paris, 2008 (ISBN 978-2-915037-43-2)
*”Kaj je tarča Heddinih pištol?”, (gledališki list), PG Kranj, 2008 (ISSN C500-8328, št. 3 (2008/2009), str. 14-20)
*”Sedem naglavnih grehov ali ura kot tempirana bomba”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, 2008 (Letnik LXXXVIII, št.4, sezona 2008/09 str.7-10)
*Dies Irae, "Sovremena makedonska drama", ed. Makedonska kniževnost, tom 101, NID - Mikena, Bitola, Makedonija, 2008
*Žrelo, (gledališki list), SNG Drama, Ljubljana, 2009 (ISSN C500-0408, str. 25-44)
*“Daj nam našega vsakdanjega diktatorja”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, Cankarjev dom – Ljubljana in Marobor 2012 – Evropska prestolnica kulture, 2012 (ISSN C500-0408, Letnik XCI, št. 10, sezona 2011/12, str. 6) 
*Frankenstein, (gledališki list), Mestno gledališče Ljubljana, 2012 (ISSN C500-6198, Letnik LXIII, št. 1, sezona 2012/13, str. 25-56)
*“Čakajoč na Fortinbrasa (ki spi, vendar ga imamo v sebi)”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, 2013 (ISSN C500-0408, Letnik XCII, št. 6, sezona 2012/13, str. 6-8)
*Kaj sanjajo svinje, v: Sodobnost, letnik 76, št. 7-8, 2012; str. 850-898; ISSN 0038-0482)
*“La Gorge”, –  editions l’Espace d’un instant, 2013 de la  Fondation Trubar, Ljubljana et de la Maison d’Europe et d’Orient, Paris, 2013 (ISBN 978-2-915037-82-1)
*“Betajnova, lepa dolina smrdljivega samozadovoljstva”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, 2014 (ISSN C500-0408, Letnik XCIII, št. 7, sezona 2013/14, str. 6-9)


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
Vrstica 118: Vrstica 252:


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=9&ved=0CFUQFjAI&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-M7PNWAMN%2Fa716e747-03d2-4ba8-a62b-e2c53a5f5ece%2FPDF&ei=klMZVMqNHo7FPLrggKAE&usg=AFQjCNF5ABTbwr7VgeJak7JYTDd6n3Zlsw&bvm=bv.75558745,d.ZWU Žanina Mirčevska: Odstiranje - revija Sodobnost, 2005]
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=9&ved=0CFUQFjAI&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-M7PNWAMN%2Fa716e747-03d2-4ba8-a62b-e2c53a5f5ece%2FPDF&ei=klMZVMqNHo7FPLrggKAE&usg=AFQjCNF5ABTbwr7VgeJak7JYTDd6n3Zlsw&bvm=bv.75558745,d.ZWU Žanina Mirčevska: Odstiranje, revija Sodobnost, 2005 - www.dlib.si]
*[http://www.slomedia.it/umetnost-v-casu-materializma-zanina-mircevska-o-predstavi-art-export Umetnost v času materializma: Žanina Mirčevska o predstavi Art Export - www.slomedia.it]
*[http://www.slomedia.it/umetnost-v-casu-materializma-zanina-mircevska-o-predstavi-art-export Umetnost v času materializma: Žanina Mirčevska o predstavi Art Export - www.slomedia.it, 12.05.2009]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smerokaz-sveta Smerokaz sveta (O dramskem tekstu "Konec Atlasa" - Grumova nagrada 2009) - www.sigledal.org, 05.04.2009]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/luknja Replike: Luknja - www.sigledal.org, 02.04.2010]

Trenutna redakcija s časom 13:29, 23. september 2016

Življenjepis

Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Novembra 1990 je diplomirala na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. Med leti 1991 in 2002 je bila na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju tudi zaposlena kot asistentka na oddelku za dramaturgijo na Fakulteti za dramsko umetnost v Skopju. Leta 1994 je povabljena v znameniti Royal Court Theatre v Londonu, na poletno šolo dramskega pisanja (6th International Summer School of Contemporary British Drama – 18. julij do 12. avgust 1994, London, UK). V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo na ljubljanski Univerzi in ga leta 1996 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model, skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala. Istega leta gostuje tudi na Univerzi v Iowi – ZDA, kot predavateljica in dramatičarka (The University of Iowa, International Writing Program).


Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film. Je tudi avtorica številnih priredb dramskih besedil kot so: Tartuffe" - Molière; "Naloga", “Filoktet” in “Hamletstroj” - Heiner Müller; "Baal", “Opera za tri groša” – Bertolt Brecht; "Kakor hočete", “Othello”, “Richard III”, “Beneški trgovec”, “Hamlet” - William Shakespeare; "Hinkemann" - Ernst Toller; “Roberto Zucco”- B.M. Koltès, “Party Time” - Harold Pinter, “Woyzeck” - G. Büchner, “Spletke in ljubezen” - F. Schiller; “Strahovi”, “Hedda Gabler” - Henrik Ibsen itn.


Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja pri več kot petdesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini (Hrvaški, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Italiji in Nemčiji). Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.


Njeno dramsko besedilo “Dies Irae” (1990) uvrstijo v Antologijo sodobne makedonske drame. Njeno dramsko besedilo “A Place I Have Never Been To” (1996) pa izide v ediciji Ten Modern Macedonian Plays (Matica Makedonska, Skopje).


Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika, od takrat dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture (kot dramaturginja in dramatičarka).


Njeno dramsko besedilo Werther&Werther je leta 2008 uvrščeno v seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2008, v izboru Evropske gledališke konvencije (European Theatre Convention – Paris / Theatre in Europe Today – the plays 08 / www.etc-cte.org). Leta 2012 je na seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2012 uvrščeno njeno dramsko besedilo Žrelo.


Leta 2010 ji Univerza v Ljubljani na podlagi sklepa Senata AGRFT dodeli priznanje za pomembna umetiška dela; s tem priznanjem je habilitirana v naziv docentka. Kot docentka honorarno sodeluje kot mentorica dramskega pisanja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 2011 se tam zaposli kot visokošolska učiteljica – docentka.


Med 2011 in 2014 je recenzentka in članica komisije za izbor filmskih scenarijev, ki se prijavljajo na razpis Filmskega sklada Makedonije.


V letu 2013 je mag. Ž. Mirčevska pobudnica, selektorka in organizatorka mednarodnega natečaja za kratka dramska besedila študentov dramaturgije gledaliških akademij iz Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba. Prav tako vodi delavnico dramskega pisanja v organizaciji mednarodnega gledališkega festivala 38. MOT v Skopju, Makedonija. Vodi tudi delavnico dramskega pisanja Instant drama/predstava, v organizaciji 48. Festivala Borštnikovo srečanje, AGRFT in Prve gimnazije Maribor.


Leta 2014 je njeno dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje … uvrščeno v ediciji 2014 EURODRAM Playwriting Winners - European network for drama in translation 2014 Honours – Selection of original texts.

Video

Predstava Žanine Mirčevske Žrelo, r. Andreja Kovač, Drama SNG Ljubljana, 2009


Dramska besedila


Za drame Odstiranje, Na deževni strani, Žrelo, Luknja in Kaj sanjajo svinje ... je bila Žanina Mirčevska nominirana za Grumovo nagrado.

Dramska besedila v tujih jezikih

Lutkovne igre

Radijske igre

  • 2001 Dva svetova, produkcija: RTV Slovenije, 2003
  • 2007 Hočem življenje kot na filmu, produkcija: RTV Slovenije in RAI Italije-Trieste A, 2008
  • 2002 Esperanca, produkcija: Radio France-Culture (Nacionalni radio, Francije, 2012)

Libreta

  • 1995 Krvava kontesa (pra.: Makedonski naroden teatar - Balet, Skopje, Makedonija, 1995)

Dramatizacije

Filmski scenariji

  • 1991 Izginotje Suzane Arsove, produkcija: Pegaz, Skopje, Makedonija, 1991
  • 2005 Pivnica na poti za Evropo, produkcija: RTV Makedonija, Skopje, Makedonija, 2005
  • 2009 Piano room, produkcija: Skopje Film Studio, Skopje, Makedonija, 2013

Uprizorjena dramska besedila

Uprizorjena celovečerna dramska besedila

  • 1989 Scooby dooby (praizvedba: Dramski teatar, Skopje, Makedonija 1989)
  • 1990 Dies Irae (pra.: Makedonski naroden teatar, Skopje, Makedonija, 1991)
  • 1989 Pivnica na poti za Jeuropo (pra.: Jordan Hadjikonstantinov Djinot, Veles, Makedonija, 1991)
  • 1993 Sen... (pra.: Teatarska laboratorija, Skopje, Makedonija, 1993)
  • 1996 Mesto, kjer nisem bil (pra.: Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, Slovenija, 1996)
  • 1997 Museum of Stories (pra.: Arena festival, Erlangen, Nemčija, 1997)
  • 2002 Art Export (pra.: Kerempuh, Zagreb, Hrvaška, 2002)
  • 2002 Esperanca (pra.: Dramski teatar, Skopje, Makedonija, 2002)
  • 2004 Werther&Werther (pra.: Prešernovo gledališče, Kranj, Slovenija, 2005)
  • 2008 300 Kosmatih (pra.: Sititeater, Ljubljana, Slovenija, 2008)
  • 2006 Žrelo (pra.: SNG Drama, Ljubljana; Slovenija, 2009)
  • 2005 Na deževni strani (pra.: Gledališka skupina RUDOLFI, Dom kulture, Kamnik, 2011)
  • 2011 Mefisto, (po motivih K. Manna) (pra.: SMG, Ljubljana, 2011
  • 2012 Frankenstein, (po motivih Mary Shelley) (pra.: MGL, Ljubljana; Slovenija, 2012

Uprizorjena desetminutna dramska besedila

  • 2001 Dva svetova (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2001)
  • 2003 Predvolilna kampanja (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2003)
  • 2003 Anatomija nesreče - drama epilog (desetminutna igra) (pra.: CNP – Podgorica, Črna gora, 2003)

Uprizorjeno dramsko besedilo za otroke

Pomembnejše bralne uprizoritve

  • 1996 Dies Irae, v New Dramatist Studio, New York, ZDA
  • 1996 Dies Irae, v Portland Theatre, Portland, ZDA
  • 2000 Esperanca, v Mappa Mundi, Dramska književnost, Sarajevo, BiH
  • 2005 Esperanca, v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija
  • 2005 Mesto kjer nisem bil, v University of Boston, Theatre Department, Boston, ZDA
  • 2008 Esperanca, v Maison d’Europe et d’Orient, Paris, Francija
  • 2011 Konec Atlasa, na festivalu Tobolsk International Festival of European Contemporary Drama, Международный фестиваль европейской современной драматургии, Тобольск, Rusija
  • 2011 Žrelo, na festivalu FESTIVAL "L'EUROPE DES THÉÂTRES" - festival européen de la traduction théâtrale - 1ère édition, Paris, v organizaciji: LA MAISON D'EUROPE ET D'ORIENT – Paris, Francija
  • 2012 Dies Irae, v: Moskovskem gledališču "School of Contemporary Play", Moskva, Rusija
  • 2014 Žrelo, v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija

Dramaturgije

Dramaturgije v tujini

  • 1996 Molière Tartuffe, Hrvatsko narodno kazalište – Split, Hrvaška
  • 1997 Žanina Mirčevska Museum of Stories, Erlangen, Deutschland
  • 1999 W. Shakespeare Na tri kralja, HNK Drama, Split, Hrvaška
  • 2000 H. Pinter Vrijeme zabave, CNP, Podgorica, Črna gora
  • 2001 G. Büchner Woyzeck, GAVELLA, Zagreb, Hrvaška
  • 2002 E. Jonesco Joneskomanija, CNP, Podgorica, Črna gora
  • 2002 Žanina Mirčevska Art Export, Kerempuh, Zagreb, Hrvaška
  • 2003 S. I. Witkiewicz Poludjela lokomotiva, CNP Podgorica, Črna Gora
  • 2003 Ö. von Horvat Kazimir in Karolina, HNK, Zagreb, Hrvaška
  • 2006 B. Brecht Baal, Istarsko narodno kazalište, Pulj, Hrvaška
  • 2007 N. Erdman Samomorilec, TSS Trst, Italija
  • 2008 B. Brecht Malogradjanska svadba, CNP, Podgorica, Črna gora
  • 2008 N. Erdman Samoubica, Narodno Pozorište Sarajevo, BiH
  • 2008 E. Jonesco Budućnost je u jajima, SARTR Sarajevo, BiH
  • 2009 H. Achternbusch Suza, Kraljevsko gledališče, Cetinje, Črna gora
  • 2009 H. Müller Eksplozija spomina 5, Kraljevsko pozorište, Črna gora
  • 2009 O. Wilde Saloma, Kraljevsko pozorište, Cetinje, Črna gora
  • 2010 Sofokles Antigona, CNP, Podgorica, Črna gora
  • 2010 Marivaux La Dispute, CNP, Podgorica, Črna gora
  • 2010 Petar II Petrović Njegoš Gorski Vijenac, CNP, Podgorica, Črna gora
  • 2011 Sofokles Kralj Ojdip, Dubrovačke ljetne igre – Dubrovnik
  • 2011 A.P. Čehov Tri sestre, HNK – Zajc – Rijeka
  • 2013 Bob Wilson Alice, Stadttheater Ingolstadt, Nemčija
  • 2014 W. Shakespeare Othello, HNK Split in festival Splitsko ljeto, Split

Nagrade in nominacije

  • 2012 Mednarodna nagrada za razvoj dramske vzgoje “Grozdanin kikot”, Mostar BiH.
  • 2012 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi
  • 2010 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Luknja
  • 2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Konec Atlasa), Teden slovenske drame, Kranj obrazložitev
  • 2007 Za radijsko igro “Hočem življenje kot na filmu” dobi tretjo nagrado na anonimnem natečaju RTV Slovenije in RAI Italije
  • 2007 Druga nagrada na mednarodnem filmskem festivalu TUPELO v Misisipiju, ZDA, 2007 za film “Pivnica na poti za Evropo”
  • 2007 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Žrelo
  • 2006 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Na deževni strani
  • 2005 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Odstiranje
  • 2005 Za otroško besedilo Dobri Zlobko prva nagrada za najboljše besedilo za otroke na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana.
  • 2005 Na festivalu komornega teatra SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo in besedilo za predstavo Werther&Werther v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.
  • 1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo Baal (produkcija SNG Drama Ljubljana).

Značilnosti opusa

Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi.


V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.


V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.


Drama Werther & Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.

Galerija

  • foto: Arhiv PGK

    foto: Arhiv PGK

  • foto: Arhiv PGK

    foto: Arhiv PGK

  • foto: Arhiv PGK

    foto: Arhiv PGK

Bibliografija

  • "The Allusion Needs a Real Life", v: Teatarski glasnik, št. 33, leto XIII, maj, Skopje, 1989, str. 33
  • "The Gospel according to Ravi (dramaturgical diary)", v: Teatarski glasnik, str. 33–0, ibid.
  • "Noh Reflections", v: Teatarski glasnik, št. 38, leto XVI, sep., Skopje, 1992, str. 30–51
  • Dies Irae, v: Kulturen život "DIES IRAE", št. 1, leto XXXVIII, Skopje, 1993 (ISSN 0047-3731, str. 71–79)
  • DIES IRAE, v: SCENA, Novi Sad, 1991, str. 57–64 (ISSN 0036-5734, str. 57-64)
  • "The Fragmentary Drama Model Through The Dramatic Structure of Heiner Müller", Univerza Ljubljana, Akademija za Gledališče, Radio, Film in Televizijo, Ljubljana, 1995 (Knjižnica AGRFT)
  • "Fragmentaren dramski model preku dramskata struktura na Hajner Miler", Fakultet za Dramski umetnosti, Skopje, 1995 (Knjižnica FDU, Skopje)
  • "Macedonian plays and playwrights on a long journey across borders", v Culture in Balance: Texts Crossing Borders, Amsterdam: Vlaams Theater Instituut, maj, 1997, pp. 77–80
  • "Pričevanje o maščevanju mrtvih ali poslednja sodba narave", SMG (gledališki list), Ljubljana: SMG, maj, 1998 (sezona 1997/98, str. 41–44)
  • "Demonska privlačnost črnega angela Baala", SNG Drama (gledališki list), Ljubljana, 1998, str. 8–11 (Letnik LXXVIII – št. 3, sezona 1998/99)
  • "Privid kao Ilirski Happy End" – HNK (gledališki list), Split, marec, 1999
  • "Projekt Eksplozija spomina kot umetniška zaokrožitev ob koncu dvajsetega stoletja", Prešernovo Gledališče, Kranj (gledališki list), maj, 1999, str. 2–5
  • “Dramaturške beležke ob branju Tollerjevega Hinkemana”, SMG (gledališki list), Ljubljana, 1999
  • A Place I Have Never Been To, ”Ten Modern Macedonian Plays”, Matica Makedonska, Skopje, 2000 (ISBN 9989-48-310-8, str. 401-424)
  • “Othello – vrhunska vivisekcija človeške narave”, SNG Drama Ljubljana (gledališki list), januar 2001 (ISSN C500-0408, Letn. 80, št. 7 (2000/2001), str. 25-27).
  • “Woyzeck – čovek kao atomski otpad”, Gradsko dramsko kazalište Gavella (gledališki list), Zagreb, marec, 2001
  • “To ni svet, v katerem si želim živet”, SMG (gledališki list), Ljubljana, nov. 2001, str. 20-24
  • Due Mondi, “Dieci anni in Europa 20 Microdrammi”, MittelFest, FrancoAngeli, Italia, 2001 (str. 107-120)
  • “Življenje kot vsakdanja latentna državljanska vojna”, (gledališki list) Prešernovo gledališče Kranj, 2002 (ISSN C500-8328, št. 4 [i.e. 5] (2001/2002), str. 8-11)
  • Dies Irae, “Antologija nove makedonske drame”, International Theatre Institut - UNESCO, biblioteka Mansioni, Zagreb 2002 (ISBN 953-6343-15-0, str. 225-252)
  • Esperanca, v: SCENA, broj 1-2, godina XXXIX, Novi Sad, 2003 (ISSN 0036-5734)
  • Esperanca, v: Kulturen život, 2-3, Skopje, 2002 (ISSN 0047-3731, str. 104-121)
  • Esperanca, v: Tmačaart, časopis za dramu, teatar i odgoj, godina 6, broj 21, Mostar, 2004 (ISSN 1512-6773)
  • Werther&Werther, PG Kranj, (gledališki list), 2005 (ISBN 961-91524-1-7, str. 23-77)
  • Odstiranje, v: Sodobnost 5–6, letnik 69, 2005 (ISSN 0038-0482, str. 644-711)
  • “Kako uprizoriti sramoto”, SNG Nova Gorica, (gledališki list) 2006
  • “Vse kaže, da je bitka že zdavnaj dobljena”, SNG Drama Ljubljana, (gledališki list), 2006 (ISSN C500-0408. - Letn. 85, št. 5 (2005/06), str. 9-12)
  • “Demonska privlačnost crnoga anđela Baala” (gledališki list), INK, Pulj, 2006
  • Na deževni strani, v: Sodobnost 7–8, letnik 70, 2006 (ISSN 0038-0482, str. 1019-1065)
  • ”Srca iz kamna”, PG, Kranj, (gledališki list), 2006 (ISSN C500-8328, št. 5 (2006/2007), str. 8-13)
  • Žrelo, v: Sodobnost 7–8, letnik 71, 2007 (ISSN 0038-0482, str. 1125-1155)
  • Verter&Verter, v: Kulturen život 1-2, Skopje, 2007, (ISSN 0047-3731, str. 116-142)
  • ”Ali ste morda vi tisti, ki se hoče ustreliti?”, (gledališki list), TSS, Trst, 2007
  • “Nekaj besed o Strahovih”, SNG Drama Ljubljana, 2007 (ISSN C500-0408, Letn. 86, št. 12 (2006/07), str. 14-18)
  • Esperanza, Effeuillage, Werther&Werther – éditions l’Espace d’un instant, 2007 de la Fondation Trubar, Ljubljana et de la Maison d’Europe et d’Orient, Paris, 2008 (ISBN 978-2-915037-43-2)
  • ”Kaj je tarča Heddinih pištol?”, (gledališki list), PG Kranj, 2008 (ISSN C500-8328, št. 3 (2008/2009), str. 14-20)
  • ”Sedem naglavnih grehov ali ura kot tempirana bomba”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, 2008 (Letnik LXXXVIII, št.4, sezona 2008/09 str.7-10)
  • Dies Irae, "Sovremena makedonska drama", ed. Makedonska kniževnost, tom 101, NID - Mikena, Bitola, Makedonija, 2008
  • Žrelo, (gledališki list), SNG Drama, Ljubljana, 2009 (ISSN C500-0408, str. 25-44)
  • “Daj nam našega vsakdanjega diktatorja”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, Cankarjev dom – Ljubljana in Marobor 2012 – Evropska prestolnica kulture, 2012 (ISSN C500-0408, Letnik XCI, št. 10, sezona 2011/12, str. 6)
  • Frankenstein, (gledališki list), Mestno gledališče Ljubljana, 2012 (ISSN C500-6198, Letnik LXIII, št. 1, sezona 2012/13, str. 25-56)
  • “Čakajoč na Fortinbrasa (ki spi, vendar ga imamo v sebi)”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, 2013 (ISSN C500-0408, Letnik XCII, št. 6, sezona 2012/13, str. 6-8)
  • Kaj sanjajo svinje, v: Sodobnost, letnik 76, št. 7-8, 2012; str. 850-898; ISSN 0038-0482)
  • “La Gorge”, – editions l’Espace d’un instant, 2013 de la Fondation Trubar, Ljubljana et de la Maison d’Europe et d’Orient, Paris, 2013 (ISBN 978-2-915037-82-1)
  • “Betajnova, lepa dolina smrdljivega samozadovoljstva”, (gledališki list), SNG Drama Ljubljana, 2014 (ISSN C500-0408, Letnik XCIII, št. 7, sezona 2013/14, str. 6-9)

Viri in literatura

  • Werther&Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96.
  • življenjepis, ki ga je poslala avtorica

Strokovna literatura


Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Žanina_Mirčevska&oldid=43491«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori