Milan Štefe: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(Dve vmesni redakciji drugega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 3: Vrstica 3:
<div style="float: right">[[Slika:P-Stefe-Milan-5436-izrez.jpg|Foto: Aljoša Rebolj]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:P-Stefe-Milan-5436-izrez.jpg|Foto: Aljoša Rebolj]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Milan Štefe se je rodil 26. maja 1960 v Kranju. Leta 1981 je začel s študijem dramske igre in umetniške besede na [[AGRFT]] v Ljubljani, v letniku [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in ga zaključil v vlogo '''Petra''' in '''Zlodeja''' v [[Ivan Cankar|Cankarjevem]] ''[[Pohujšanje v dolini Šentflorjanski|Pohujšanju]]'' leta 1985. Nato je dve leti kasneje (1987) diplomiral.
Milan Štefe (* 26. maj 1960, Kranj, † 25. avgust 2019, Ljubljana) se je leta 1981 vpisal na [[AGRFT]], kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih ''Othella'' in ''Romea in Julije'' je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku ''Marija Nablocka'' (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).


Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi ''Kaj pa Leonardo?'' Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v ''Galebu'' A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v ''Pomladnem prebujenju'' Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi ''Divji rački'' (r. Meta Hočevar), Doktor v ''Kriplu z Inishmaana'' Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi ''Dvanajst jeznih mož'' Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem ''Juliju Cezarju'' (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v ''Zgodbah vsakdanje norosti'' Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji ''Romeo in Julija'' (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).


Takoj po študiju je začel sodelovati v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], kjer se je leta 1989 tudi zaposlil. Temu igralskemu ansamblu je zvest še danes.  
Vseskozi je veliko sodeloval tudi z drugimi gledališči. Bil je Študent v ''Apokalipsi'' Stanka Majcna (r. Matjaž Zupančič, Gledališče Glej, 1987), Jazon v ''Dramskem observatoriju Fiat'' (r. Dragan Živadinov, Kozmokinetično gledališče rdeči pilot, 1987), Tujec v ''Slastnem mrliču'' Matjaža Zupančiča (r. Matjaž Zupančič, PG Kranj, 1992). Za več igralskih kreacij v lutkovni uprizoritvi ''Ko nihče ni imel kaj početi'' Toona Tellegena (r. Ivana Djilas, Jaz in ti/Mini teater, 2002) je na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejel nagrado za igro in animacijo. Nastopil je tudi v Puškinovi ''Pravljici o carju Saltanu'' (r. Aleksander Anurov, Mini teater, 2004), plesno-gledališki predstavi ''Ljubeznih moje babice'' (r. Matjaž Zupančič, PTL, 2007), monodrami ''Ampak Dane'' Zalke Grabnar Kogoj (r. Ajda Valcl, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008), v uprizoritvi ''Sinko'' Hávarja Sigurjónssona (r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008) in v avtorskem projektu ''V postopku'' (r. Jana Menger, APT Novo mesto, 2011).


 
Nastopil je v treh celovečernih filmih: kot Danijel Bohorič v ''Vetru v mreži'' Filipa Robarja Dorina (1989), Junak v ''Desperado Tonicu'' Varje Močnik (2004) in Vojko v ''Ruševinah'' Janeza Burgerja (2004). Igral je v TV drami ''Striptih, tri zgodbe o alkoholu in ljubezni'' (r. Filip Robar Dorin, 1995) in kratkem filmu ''Med tabo, mano in bogom'' (r. Tomaž Gorkič, 2012). Nastopil je v dveh igrano-dokumentarnih filmih: v ''Tujcu v mestu'' (r. Alma Lapajne, 2008) je upodobil Slavka Gruma, v ''Poti domov'' (r. Primož Meško, 2012) pa Marija Kogoja.
V petindvasetih letih igralske poti je ustvaril veliko bero vlog, med katerimi velja verjetno omeniti vsaj '''Gospoda Martina''' v [[Evald Flisar|Flisarjevem]] tekstu ''[[Kaj pa Leonardo?]]'', za katero je prejel [[Nagrada Sklada Staneta Severja|Severjevo]] (1992) in [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] (1993) in '''11. porotnika''' v tekstu R. Rose ''Dvanajst jeznih mož'' ali naslovno vlogo '''Julija Cezarja''' v Shakespearovi tragediji, za kateri je bil nagrajen s stanovsko nagrado ZDUS (2004).
 
 
Njegov nemirni duh pa mu ne dovoljuje zgolj ustvarjanja v domačem gledališču, ampak odkriva vedno nove svetove in možnosti igralčevega izražanja. Konec preteklega desetletja se je podal v svet lutkovnega ustvarjanja in sodeloval z [[Lutkovno gledališče Jože Pengov|Lutkovnim gledališčem Jože Pengov]] ter nadaljeval svoje delo z [[Mini teater Ljubljana|Mini teatrom]] v Ljubljani, za kar je prejel nagrado za animacijo na lutkovnem bienalu UNIMA. Ob tem pa še, predvsem za režije uprizoritev umetniškega vodje Mini teatra [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]], prevaja tekste iz nemškega jezika.
 
 
V zadnjih letih ga srečamo v različnih projektih ljubljanskih neinstitucionalnih gledališč, kjer prav tako kot v matičnem MGL, išče dodatne izrazne možnosti v gibalni tehniki in telesni izrazni izpovedi.
 
 
Milan Šetefe ni zgolj gledališki, ampak tudi filmski igralec, doslej je sodeloval v šestih slovenskih filmih.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Trenutna redakcija s časom 06:58, 30. september 2019

Foto: Aljoša Rebolj

Življenjepis

Milan Štefe (* 26. maj 1960, Kranj, † 25. avgust 2019, Ljubljana) se je leta 1981 vpisal na AGRFT, kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih Othella in Romea in Julije je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku Marija Nablocka (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).

Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v Galebu A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v Pomladnem prebujenju Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi Divji rački (r. Meta Hočevar), Doktor v Kriplu z Inishmaana Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem Juliju Cezarju (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v Zgodbah vsakdanje norosti Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v Dlje od najdlje Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Vseskozi je veliko sodeloval tudi z drugimi gledališči. Bil je Študent v Apokalipsi Stanka Majcna (r. Matjaž Zupančič, Gledališče Glej, 1987), Jazon v Dramskem observatoriju Fiat (r. Dragan Živadinov, Kozmokinetično gledališče rdeči pilot, 1987), Tujec v Slastnem mrliču Matjaža Zupančiča (r. Matjaž Zupančič, PG Kranj, 1992). Za več igralskih kreacij v lutkovni uprizoritvi Ko nihče ni imel kaj početi Toona Tellegena (r. Ivana Djilas, Jaz in ti/Mini teater, 2002) je na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejel nagrado za igro in animacijo. Nastopil je tudi v Puškinovi Pravljici o carju Saltanu (r. Aleksander Anurov, Mini teater, 2004), plesno-gledališki predstavi Ljubeznih moje babice (r. Matjaž Zupančič, PTL, 2007), monodrami Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj (r. Ajda Valcl, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008), v uprizoritvi Sinko Hávarja Sigurjónssona (r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008) in v avtorskem projektu V postopku (r. Jana Menger, APT Novo mesto, 2011).

Nastopil je v treh celovečernih filmih: kot Danijel Bohorič v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina (1989), Junak v Desperado Tonicu Varje Močnik (2004) in Vojko v Ruševinah Janeza Burgerja (2004). Igral je v TV drami Striptih, tri zgodbe o alkoholu in ljubezni (r. Filip Robar Dorin, 1995) in kratkem filmu Med tabo, mano in bogom (r. Tomaž Gorkič, 2012). Nastopil je v dveh igrano-dokumentarnih filmih: v Tujcu v mestu (r. Alma Lapajne, 2008) je upodobil Slavka Gruma, v Poti domov (r. Primož Meško, 2012) pa Marija Kogoja.

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

Vloge na filmu in televiziji

  • 2007 Breze, morje in neskončno, r. Zdravko Pečenko, Zvod Skledar, Ljubljana
  • 2004 Desperado tonic, celovečerni igrani ominbus, E-motion film Ljubljana
  • 2004 Ruševine, r. Matjaž Burger, E-motion film, Ljubljana
  • 1995 Striptih, TV film, r. Filip Robar Dorin, TV Slovenija, Filmal Pro, Novo mesto
  • 1989 Danijel Bohorič; Veter v mreži, r. Filip Robar – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto
  • 1985 Doktor, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana

Nagrade

  • 2004 Priznanje ZDUS za igralske stvaritve v letu 2004, predvsem za vlogo 11. porotnika (R. Rose Dvanajst jeznih mož) in za vlogo Julija Cezarja ( W. Shakespeare Julij Cezar - oboje MGL)
  • 2003 Nagrada za igro in animacijo na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru za vloge v uprizoritvi Ko nihče ni imel nič početi T. Tellegena, koprodukcija Mini teatra in gledališča Jaz in ti
  • 1993 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Gospoda Martina (Flisar Kaj pa Leonardo?, MGL) obrazložitev
  • 1992 Severjeva nagrada za vlogo Gospoda Martina ( E. Flisar Kaj pa Leonardo?, MGL)
  • 1985 Študentska Prešernova nagrada za vlogo Othella in za vlogo Romea (W. Shakespeare odlomki iz Othella in Romea in Julije, AGRFT Ljubljana)

Prevodi

Viri in literatura

Zunanje povezave

MGL

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Milan_Štefe&oldid=50547«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori