Mira Bedenk: Razlika med redakcijama
| (Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Mira Bedenk (*3. september 1921, Ljubljana, † 2021), dramska igralka, je najprej študirala na Filozofski fakulteti, potem pa se je odločila za študij dramske igre na takratni [[AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]], na kateri je leta 1951 diplomirala. Še kot študentka je nastopila v uprizoritvi ''Mucin dom'' Samuila Jakovleviča Maršaka v [[SNG Drama Ljubljana]](1948). <br> | Mira Bedenk (*3. september 1921, Ljubljana, † 2021), dramska igralka, je najprej študirala na Filozofski fakulteti, potem pa se je odločila za študij dramske igre na takratni [[AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]], na kateri je leta 1951 diplomirala. Še kot študentka je nastopila v uprizoritvi ''Mucin dom'' Samuila Jakovleviča Maršaka v [[SNG Drama Ljubljana]] (1948). <br> | ||
V sezoni 1950/51 se je pridružila ansamblu [[SNG Maribor|SNG Drama Maribor]], ter sodelovala z režiserji, kot so Jaro Dolar, [[Fran Žižek]] in [[Miran Herzog]]. <br> | V sezoni 1950/51 se je pridružila ansamblu [[SNG Maribor|SNG Drama Maribor]], ter sodelovala z režiserji, kot so Jaro Dolar, [[Fran Žižek]] in [[Miran Herzog]]. <br> | ||
V dvanajstih letih, ki jih je preživela na mariborskih deskah, je oblikovala številne nepozabne vloge. Bila je Manica v ''Desetem bratu'' [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] in [[Ferdo Delak|Ferda Delaka]], Kleopatra v ''Cezarju in Kleopatri'' Bernarda Shawa, Agneza v Molièrovi ''Šoli za žene'', Bianca v ''Othellu'' Williama Shakespeara, Eva v ''Gospodu Puntili in njegovem hlapcu Mattiju'', Bertolta Brechta, Breda v ''Kreaturah'' Bratka Krefta, Adela v ''Domu Bernarde Alba Federica'' Garcíe Lorce, Margaret v ''Mački na vroči pločevinasti strehi'' Tennesseeja Williamsa, ter Jacinta v ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Tam ostane do leta 1963. <br><br> | V dvanajstih letih, ki jih je preživela na mariborskih deskah, je oblikovala številne nepozabne vloge. Bila je Manica v ''Desetem bratu'' [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] in [[Ferdo Delak|Ferda Delaka]], Kleopatra v ''Cezarju in Kleopatri'' Bernarda Shawa, Agneza v Molièrovi ''Šoli za žene'', Bianca v ''Othellu'' Williama Shakespeara, Eva v ''Gospodu Puntili in njegovem hlapcu Mattiju'', Bertolta Brechta, Breda v ''Kreaturah'' Bratka Krefta, Adela v ''Domu Bernarde Alba Federica'' Garcíe Lorce, Margaret v ''Mački na vroči pločevinasti strehi'' Tennesseeja Williamsa, ter Jacinta v ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Tam ostane do leta 1963. <br><br> | ||
| Vrstica 38: | Vrstica 38: | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
*[https://www.mgl.si/sl/ MGL] | |||
Trenutna redakcija s časom 08:08, 21. oktober 2021
Življenjepis
Mira Bedenk (*3. september 1921, Ljubljana, † 2021), dramska igralka, je najprej študirala na Filozofski fakulteti, potem pa se je odločila za študij dramske igre na takratni Akademiji za igralsko umetnost, na kateri je leta 1951 diplomirala. Še kot študentka je nastopila v uprizoritvi Mucin dom Samuila Jakovleviča Maršaka v SNG Drama Ljubljana (1948).
V sezoni 1950/51 se je pridružila ansamblu SNG Drama Maribor, ter sodelovala z režiserji, kot so Jaro Dolar, Fran Žižek in Miran Herzog.
V dvanajstih letih, ki jih je preživela na mariborskih deskah, je oblikovala številne nepozabne vloge. Bila je Manica v Desetem bratu Josipa Jurčiča in Ferda Delaka, Kleopatra v Cezarju in Kleopatri Bernarda Shawa, Agneza v Molièrovi Šoli za žene, Bianca v Othellu Williama Shakespeara, Eva v Gospodu Puntili in njegovem hlapcu Mattiju, Bertolta Brechta, Breda v Kreaturah Bratka Krefta, Adela v Domu Bernarde Alba Federica Garcíe Lorce, Margaret v Mački na vroči pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa, ter Jacinta v Pohujšanju v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja. Tam ostane do leta 1963.
V sezoni 1963/1964 se je pridruži igralskemu ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega in mu ostane zvesta do upokojitve. Sodelovala je z različnimi režiserji, kot so Janez Vrhunc, Bojan Stupica, Igor Pretnar, Jože Babič, Jože Gale in Žarko Petan. Igralka žlahtnih komedijantskih tonov in dramskih molov je tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem ustvarjala z velikim umetniškim zanosom in neusahljivim žarom. Dela v gledališču se je lotevala z veliko spoštljivostjo, a do konca predano.
Bila je Miranda v Don Juanu ali Ljubezni do geometrije Maxa Frischa, Olga v Meteorju in Divara v Prekrščevalcih Friedricha Dürrenmatta, Marta v Nesporazumu Alberta Camusa, Erna v Ribah na plitvini Toneta Partljiča, Kleopatra Maksimovna v Samomorilcu Nikolaja Robertoviča Erdmana, Teresa Philips v Ljubezni druge polovice Alana Ayckbourna, Mati Peter v Milem bogu v nebesih Mary O'Malley, Jana v Pritožbi Franca Mrzleša Aleksandra Marodića, Tilka v uprizoritvi Pod Prešernovo glavo Alenke Goljevšček ...
Nastopila je v eni osrednjih vlog v črno-belem filmu Trst, ki ga je leta 1951 po scenariju Franceta Bevka režiral France Štiglic.
Ob rednem delu v gledališču je nastopala tudi na radiu in v več televizijskih igrah. Leta 1977 je igrala v petdelni televizijski nadaljevanki Frana Žižka Ipavci, družinski kroniki o Francu, Benjaminu, Gustavu in Josipu Ipavcu.
Vloge v gledališču
Vloge na filmu in televiziji
Fotogalerija
Gospod Puntila; vir: Arhiv MGL
Beseda ni konj; vir: Arhiv MGL
Nesporazum; vir: Arhiv MGL
Pesem o luzitanskem strašilu; vir: Arhiv MGL
Prekrščevalci; vir: Arhiv MGL
Cena; vir: Arhiv MGL
Dragi Antoine; vir: Arhiv MGL
Ljubezen druge polovice; vir: Arhiv MGL
Norčije v spalnici; vir: Arhiv MGL
Mili bog v nebesih; vir: Arhiv MGL
Pritožba Franca Mrzleša; vir: Arhiv MGL
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.