Jernej Lorenci: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja
 
(42 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Lorenci, Jernej]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Lorenci, Jernej]]
[[Kategorija:Režiserji|Lorenci, Jernej]]
[[Kategorija:Režiserji|Lorenci, Jernej]]
[[Slika:Jernej Lorenci.jpeg|sličica|Jernej Lorenci, foto: Tinkara Zupan/STA]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Jernej Lorenci se je rodil leta 1973 v Mariboru. Že v srednješolskih letih je pod okriljem Mrtvega gledališča Maribor režiral prve uprizoritve. V Dramskem studiu ga je [[Vili Ravnjak]] dokončno navdušil za gledališče. Po končani gimnaziji je študiral gledališko režijo na [[AGRFT]] v Ljubljani pod mentorskim vodstvom [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]. Leta 1996 je režiral diplomsko predstavo, Sofoklejevo ''Antigono'', s katero je tri leta kasneje tudi diplomiral. Leta 1997 je bil med soustanovitelji [[Gledališka šola Prve gimnazije|Gledališke šole Prve gimnazije]] Maribor.
Jernej Lorenci se je rodil leta 1973 v Mariboru. V domačem gledališču je že v rani mladosti začel spoznavati prve oblike gledališke umetnosti, v srednješolskih letih pa je pod okriljem Mrtvega gledališča Maribor že režiral prve uprizoritve. V Dramskem studiu ga je [[Vili Ravnjak]] dokončno navdušil za gledališko umetnost. Po končani Prvi gimnaziji v Mariboru se je vpisal na študij režije na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študiral je pod mentorskim vodstvom [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]. Leta 1996 je na oder [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]] postavil diplomsko uprizoritev Sofoklejeve ''Antigone'', tri leta kasneje je z ''Antigono'' tudi diplomiral. Po diplomski uprizoritvi Sofoklejeve ''Antigone'' na AGRFT je režiral skorajda v vseh slovenskih gledališčih in tudi v tujini ter za svoje delo prejel veliko domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1997 je bil med soustanovitelji Gledališke šole Prve gimnazije. Njegove režije so neizbrisno zaznamovale tako slovenski kot tudi mednarodni gledališki prostor.


Po študiju si je režijske izkušnje nabiral v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih, pa tudi na Reki, v Zagrebu, Trstu in Sarajevu.  Prvič se je publiki Prešernovega gledališča Kranj »predstavil« z drzno uprizoritvijo kultnega besedila sodobnega britanskegadramatika Martina Crimpa ''Kako jemati njeno življenje'' (2011). Preizkusil se je kot umetniški vodja [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnega gledališča Ptuj]]. <br>
Za režijsko delo je prejel veliko pomembnih domačih in mednarodnih nagrad, med drugimi Borštnikovo nagrado in veliko nagrado festivala Zlati lev v Umagu za predstavo ''Razmadežna'' ([[SNG Drama Ljubljana]], 2001), za predstavo ''Hrepenenje in smrt Sylvie Plath'' (Sarajevski vojni teater SARTR v koprodukciji z Društvom B-51 iz Ljubljane, 2003) nagrado občinstva za najboljšo predstavo Festivala Ex Ponto in nagrado za najboljšo predstavo leta 2003 v BiH po izboru gledaliških kritikov, teoretikov in teatrologov. Za režijo uprizoritve ''Ep o Gilgamešu'' ([[SMG|SMG Ljubljana]], 2005) je Lorenci na 41. Borštnikovem srečanju prejel Borštnikovo nagrado na režijo, na Tednu slovenske drame leta 2006 pa je uprizoritev prejela Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev. <br>
Leta 2006 je Lorenci postal asistent, leto kasneje pa docent za področje gledališke in radijske režije na [[AGRFT]]. Na Festivalu Borštnikovo srečanje je prejel Borštnikovo nagrado za režijo Ajshilove ''Oresteje'' ([[SNG Drama Ljubljana]]) in nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2008/2009 po mnenju kritikov in teatrologov Slovenije.


Po študiju si je režijske izkušnje nabiral v slovenskih, hrvaških in bosanskih gledališčih. Bil je umetniški vodja [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], za režijsko delo pa je prejel mnogo domačih in mednarodnih nagrad.
Profesionalni debi je Lorenci doživel v mariborski Drami z režijo Brechtovega ''Baala'' (1996), sledile so uprizoritve Evripidovih ''Bakhantk'' (1998), Molièrovega ''Namišljenega bolnika'' (2004) in No-iger ''Veter v vejah borov'' (2009). Za slednjo je Lorenci na 10. festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu prejel zlatega leva za režijo. V [[SNG Maribor|Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor]] je režiral glasbeno-scenski projekt ''Iz veka vekov'' (2006). Leta 2011 je na Mali oder postavil ''Zborovanje ptic''.
Leta 2006 je postal asistent, leto kasneje pa docent za področje gledališke in radijske režije na [[AGRFT]] Ljubljana.


==Režije==
==Režije==
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 891 | directings}}
*2013 William Shakespeare ''Othello'', [[MGL]]
*2012 Stanisław Ignacy Witkiewicz ''Ponorela lokomotiva,'' SNG Drama Ljubljana
*2012 Georg Büchner ''Dantonova smrt'', [[SMG]] in [[Mestno gledališče Ptuj|MGP]]
*2011 Aleksander Nikolajevič Ostrovskij ''Nevihta'', [[MGL]]
*2011 Martin Crimp ''Kako jemati njeno življenje'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Farid ud-Din Attar, Jean-Claude Carrière ''Zborovanje ptic'', [[SNG Maribor]]
 
===2001-2010===
*2010 ''Meso ali Razodetje'', [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2010 [[Gregor Strniša]] Žabe ali Prilika o ubogem Lazarju, [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2009 [[Nebojša Pop Tasić]] ''[[Nižina neba]]'', [[SMG]]
*2009 No-igre ''Veter v vejah borov'', [[Drama SNG Maribor]]
*2009 Ajshil ''Oresteja'', SNG Drama Ljubljana
*2007 W. A. Mozart – [[Nebojša Pop Tasić]] ''Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet'', [[Anton Podbevšek Teater]]
*2007 Fernando Pessoa ''Mornar'', SNG Drama Ljubljana
*2007 Jernej Lorenci/Carlo Collodi ''Ostržek'', LGM
*2006 Peter Handke ''Podzemni bluz'', SNG Drama Ljubljana
*2006 Mihail A. Bulgakov, [[Miha Javornik]] ''Mojster in Margareta / Margareta in Mojster'', [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]
*2006 Lojze Lebič ''Iz veka vekov'' ..., Opera in balet SNG Maribor
*2005 ''Ep o Gilgamešu'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
*2005 ''Črimekundan ali Brezmadežni'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Evripid ''Medeja'', [[SLG Celje]]
*2004 Jean-Baptiste Poquelin Moliere ''Namišljeni bolnik'', Drama [[SNG Maribor]]
* 2004 W. Gombrowicz ''Poroka'', Slovensko mladinsko gledališče
* 2004 ''Tihožitje'', avtorski projekt po motivih E. Ciorana in C. Fuentesa, Glej – E.P.I. Center
 
*2003 [[Nebojša Pop Tasić]] ''[[Krokodil Poro]]'', [[Lutkovno gledališče Maribor]]
* 2003 ''Koža'', avtorski projekt po motivih Strindbergove'' Gospodične Julije'', SLG Celje
*2002 Ugo Betti ''Zločin na Kozjem otoku'', [[SSG Trst]]
*2002 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*2001 Sarah Kane ''Razmadežna'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 James Goldman ''Lev pozimi'', [[SLG Celje]]
 
===1991-2000===
*2000 Milan Jesih/Charles Bukowski/Isabel Allende/Johann Wolfgang Goethe/Nebojša Pop Tasić/Jernej Lorenci ''Moške fantazije od pornografije do poezije'', KGB Maribor
*1999 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Don Juan ali Kamnita gostija'', [[SLG Celje]]
*1998 Euripides ''Bakhe'', Drama SNG Maribor
*1997 Thomas Stearns Eliot ''Umor v katedrali'', [[MGL]]
*1996 B. Brecht ''Baal'', Drama [[SNG Maribor]]
*1996 Sofokles ''Antigona 1996''., [[AGRFT Ljubljana]]
*1995 Bertolt Brecht ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'', Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana


== Vloge v gledališču==
== Vloge v gledališču==
*1997  Federico García Lorca, [[Tomi Janežič]] ''Praznina, stara zgodba iz moje vas''i, [[Mestno gledališče Ptuj]]
{{#dynamic_content:rep | person | 891 | roles}}
*1989 Policaj; [[Igor Koršič]] ''[[Modri angel]]'', r. [[Karpo Godina]], Drama [[SNG Maribor]]


==Dramaturgije==
==Dramaturgije==
*2010 ''Blaznost igre'', r. [[Nebojša Pop Tasić]], Zavod ZOFKA, Mini teater
{{#dynamic_content:rep | person | 891 | dramaturgies}}
 
==Scenografije==
==Scenografije==
*1996 Sofokles ''Antigona 1996.'', r. Jernej Lorenci, AGRFT Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 891 | scenographies}}
*1995 Bertolt Brecht ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'', r. Jernej Lorenci, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana


==Nagrade==
==Nagrade==
*2022 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (''Škofjeloški pasijon'', [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mestno gledališče Ptuj]])
*2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa na [[Teden slovenske drame|51. Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', [[PG Kranj]], [[Mestno gledališče Ptuj]])
*2021 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo festivala; 51. [[Teden slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', [[PG Kranj]], [[Mestno gledališče Ptuj]])
*2017 Nagrada Evropske komisije za gledališče Premio Europa
*2016 Zlati lovorjev venec za najboljšega režiserja na 56. mednarodnem festivalu MESS Sarajevo (''Kralj Ubu,'' [[SNG Drama Ljubljana]])
*2016 nagrada za najboljšo režijo Anđelko Štimac na 23. mednarodnem festivalu malih scen na Reki (''Ponorela lokomotiva,'' SNG Drama Ljubljana)
*2015 38. nagrada časopisa ''Politika'' za najboljšo režijo, podeljena na 49. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef, Beograd (Homer ''Iliada'', MGL, SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom), {{Pdf|38_nagrada_politika_za_režijo_JJ.pdf|Obrazložitev}}
*2014 [[Nagrada Prešernovega sklada]]
*2014 [[Nagrada Prešernovega sklada]]
*2013 Nagrada za režijo (Aleksander Nikolajevič Ostrovski ''Nevihta'', MGL) na beograjskem gledališkem festivalu BITEF
*2013 Nagrada za režijo (Aleksander Nikolajevič Ostrovski ''Nevihta'', MGL) na beograjskem gledališkem festivalu BITEF
Vrstica 71: Vrstica 40:
*2002 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (S. Kane ''Razmadežna'', SNG Drama Ljubljana)
*2002 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (S. Kane ''Razmadežna'', SNG Drama Ljubljana)


==Bibliografija==
==Viri in literatura==
*PGK
 
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082509073116 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo / Visokošolski učitelji]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zmeraj-bolj-verjamem-v-ljudi Zmeraj bolj verjamem v ljudi - www.sigledal.org, 15.12.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zmeraj-bolj-verjamem-v-ljudi Zmeraj bolj verjamem v ljudi - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vedno-delam-za-za-teater »Vedno delam za – za teater« - www.sigledal.org, 24.11.2011]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vedno-delam-za-za-teater »Vedno delam za – za teater« - www.sigledal.org]
*[http://siol.net/trendi/kultura/jernej-lorenci-gledalisce-je-stvar-perspektive-128143 Jernej Lorenci: Gledališče je stvar perspektive - www.siol.net, 23.04.2012]
*[http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042527785 "Recesija je radikalno ideološki moment" - pogovor Jernej Lorenci gledališki režiser - www.dnevnik.si]
*[http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042527785 "Recesija je radikalno ideološki moment" - pogovor Jernej Lorenci gledališki režiser - www.dnevnik.si, 7.5.2012]
*[http://www.siol.net/kultura/profil/2012/04/jernej_lorenci_gledaliski_reziser.aspx Jernej Lorenci: Gledališče je stvar perspektive - www.siol.net]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jernej-lorenci-ce-je-svet-tako-raztrescen-mora-temu-res-slediti-se-gledalisce Jernej Lorenci: Če je svet tako raztreščen, mora temu res slediti še gledališče? - www.sigledal.org, 21.12.2012]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jernej-lorenci-ce-je-svet-tako-raztrescen-mora-temu-res-slediti-se-gledalisce Jernej Lorenci: Če je svet tako raztreščen, mora temu res slediti še gledališče? - www.sigledal.org]
*[http://www.mladina.si/119008/jernej-lorenci-trojica-jj-je-janezu-jansi-vzela-del-njega-samega-genialno-so-ga-razprsili/ Jernej Lorenci: »Trojica JJ je Janezu Janši vzela del njega samega. Genialno so ga razpršili v vesolje, on pa o tem vesolju nima pojma. Razsrediščili so ga.« - www.mladina.si, 12.12.2012]
*[http://www.mladina.si/119008/jernej-lorenci-trojica-jj-je-janezu-jansi-vzela-del-njega-samega-genialno-so-ga-razprsili/ Jernej Lorenci: »Trojica JJ je Janezu Janši vzela del njega samega. Genialno so ga razpršili v vesolje, on pa o tem vesolju nima pojma. Razsrediščili so ga.« - www.mladina.si]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/pogovor-z-jernejem-lorencijem-sedemnajst-let-brez-shakespeara.html Pogovor z Jernejem Lorencijem: Sedemnajst let brez Shakespeara - www.delo.si, 28.11.2013]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/pogovor-z-jernejem-lorencijem-sedemnajst-let-brez-shakespeara.html Pogovor z Jernejem Lorencijem: Sedemnajst let brez Shakespeara - www.delo.si]
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/sele-ce-smo-si-dovolj-blizu-se-lahko-zares-ranimo.html Šele če smo si dovolj blizu, se lahko zares ranimo - www.delo.si, 14.12.2013]
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/sele-ce-smo-si-dovolj-blizu-se-lahko-zares-ranimo.html Šele če smo si dovolj blizu, se lahko zares ranimo - www.delo.si]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174263694 Naši umetniki pred mikrofonom: Jernej Lorenci - www.rtvslo.si, 1.3.2014]
*[https://www.dnevnik.si/kultura/verjamem-v-ljubezen-ceprav-je-ne-razumem Verjamem v ljubezen, čeprav je ne razumem - www.dnevnik.si, 27.3.2014]
*[http://www.siol.net/kultura/oder/2014/06/intervju_lorenci.aspx Če bi bili malo tiho, bi si manj lagali - www.siol.net, 13.06.2014]
*[http://www.pogledi.si/kritike/pot-do-iliade-vodi-prek-igralcev Režijska poetika Jerneja Lorencija. Pot do Iliade vodi prek igralcev - www.pogledi.si, 23. 01. 2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/jernej-lorenci.html Jernej Lorenci: Ko se nekdo vzpostavi kot idol, ga je treba čim prej zaklati - www.delo.si, 24.01.2015]
*[http://val202.rtvslo.si/2015/02/teatra-ne-delam-zato-ker-bi-mislil-da-lahko-z-njim-odresim-svet/ Ime tedna: Jernej Lorenci, Val 202 - www.rtvslo.si, 01.02.2015]
*[http://www.mladina.si/164014/jernej-lorenci-gledaliski-reziser/ Jernej Lorenci, gledališki režiser - www.mladina.si, 06.02.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174390031 Umetnost igre: Portret režiserja Jerneja Lorencija - www.rtvslo.si, 22.02.2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174391610 Jernej Lorenci o Ubuju, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 01.03.2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174500108 Jernej Lorenci, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 02.11.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042799421/kultura/oder/jernej-lorenci-vsi-smo-mali-ubogi-bogovi Jernej Lorenci: Vsi smo mali, ubogi bogovi - www.dnevnik.si, 28.01.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174543693 Gledališki režiser Jernej Lorenci, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 05.06.2018]
*[https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/vsi-prezimo-na-to-da-se-v-teatru-zgodi-nekaj-kar-zares-zadisi-po-zivljenju/503786 "Vsi prežimo na to, da se v teatru zgodi nekaj, kar zares zadiši po življenju", intervju - www.rtvslo.si, 04.11.2019]

Trenutna redakcija s časom 21:09, 31. avgust 2022


Jernej Lorenci, foto: Tinkara Zupan/STA

Življenjepis

Jernej Lorenci se je rodil leta 1973 v Mariboru. V domačem gledališču je že v rani mladosti začel spoznavati prve oblike gledališke umetnosti, v srednješolskih letih pa je pod okriljem Mrtvega gledališča Maribor že režiral prve uprizoritve. V Dramskem studiu ga je Vili Ravnjak dokončno navdušil za gledališko umetnost. Po končani Prvi gimnaziji v Mariboru se je vpisal na študij režije na AGRFT v Ljubljani. Študiral je pod mentorskim vodstvom Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Leta 1996 je na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana postavil diplomsko uprizoritev Sofoklejeve Antigone, tri leta kasneje je z Antigono tudi diplomiral. Po diplomski uprizoritvi Sofoklejeve Antigone na AGRFT je režiral skorajda v vseh slovenskih gledališčih in tudi v tujini ter za svoje delo prejel veliko domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1997 je bil med soustanovitelji Gledališke šole Prve gimnazije. Njegove režije so neizbrisno zaznamovale tako slovenski kot tudi mednarodni gledališki prostor.

Po študiju si je režijske izkušnje nabiral v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih, pa tudi na Reki, v Zagrebu, Trstu in Sarajevu. Prvič se je publiki Prešernovega gledališča Kranj »predstavil« z drzno uprizoritvijo kultnega besedila sodobnega britanskegadramatika Martina Crimpa Kako jemati njeno življenje (2011). Preizkusil se je kot umetniški vodja Mestnega gledališča Ptuj.
Za režijsko delo je prejel veliko pomembnih domačih in mednarodnih nagrad, med drugimi Borštnikovo nagrado in veliko nagrado festivala Zlati lev v Umagu za predstavo Razmadežna (SNG Drama Ljubljana, 2001), za predstavo Hrepenenje in smrt Sylvie Plath (Sarajevski vojni teater SARTR v koprodukciji z Društvom B-51 iz Ljubljane, 2003) nagrado občinstva za najboljšo predstavo Festivala Ex Ponto in nagrado za najboljšo predstavo leta 2003 v BiH po izboru gledaliških kritikov, teoretikov in teatrologov. Za režijo uprizoritve Ep o Gilgamešu (SMG Ljubljana, 2005) je Lorenci na 41. Borštnikovem srečanju prejel Borštnikovo nagrado na režijo, na Tednu slovenske drame leta 2006 pa je uprizoritev prejela Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
Leta 2006 je Lorenci postal asistent, leto kasneje pa docent za področje gledališke in radijske režije na AGRFT. Na Festivalu Borštnikovo srečanje je prejel Borštnikovo nagrado za režijo Ajshilove Oresteje (SNG Drama Ljubljana) in nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2008/2009 po mnenju kritikov in teatrologov Slovenije.

Profesionalni debi je Lorenci doživel v mariborski Drami z režijo Brechtovega Baala (1996), sledile so uprizoritve Evripidovih Bakhantk (1998), Molièrovega Namišljenega bolnika (2004) in No-iger Veter v vejah borov (2009). Za slednjo je Lorenci na 10. festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu prejel zlatega leva za režijo. V Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor je režiral glasbeno-scenski projekt Iz veka vekov (2006). Leta 2011 je na Mali oder postavil Zborovanje ptic.

Režije

Vloge v gledališču

Dramaturgije

Scenografije

Nagrade

Viri in literatura

  • PGK

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Jernej_Lorenci&oldid=56268«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori