Vida Juvan

Življenjepis

Dramska igralka in pedagoginja Vida Juvan se je rodila 17. junija 1905 v Ljubljani v gledališki družini. Obiskovala je dekliški licej, igralsko izobrazbo pa je pridobila v šoli Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani. Leta 1922 je nastopala v Subotici v Srbiji, nato pa je bila od leta 1923 do 1962 stalna članica ljubljanske Drame. Po upokojitvi je še delala v gledališčih, tako v Drami, kot v MGL in Drami SNG Maribor. V gledališču, radijskih in TV-igrah je odigrala več kot 500 vlog. Med leti 1948 in 1972 je predavala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani. Njeno pedagoško delo je izredno pomembno, saj je vzgojila številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem Slavkom Janom.

Prvotno je oblikovala naivke, princeske, punčke, a v sodelovanju z Marijo Vero prerasla v vodilno karakterno igralko. Ustvarila je vrhunske ženske postave v vlogah Linde v Millerjevi Smrti trgovskega potnika, Janet Spence v Huxleyjevem Giocondinem nasmehu, Margetičke v Krleževem Vučjaku, itd.

Karakterne vloge je odigrala tudi v TV-dramah in radijskih igrah, v tridesetih letih 20. stoletja je pisala tudi prve mladinske radijske igre. Že kmalu po ustanovitvi Radia Ljubljana leta 1928 je začela igrati na Radiu Ljubljana, v tridesetih letih 20. stoletja pa je pisala tudi prve mladinske radijske igre. Skupaj s Polonco Juvan je na radiu zasnovala igralsko skupino. Vida je med letoma 1935 in 1941 organizirala in ustvarjala v skupini igralk, ki so pisalezabavne igre za otroke in skeče in v njih tudi igrale (v njej sta bili še Nada Gabrijelčič in Maša Slavec). Ustvarile so prvo otroško radijsko serijo z naslovom Miška Miki in Mikec o zabavnih mišjih dogodivščinah. Novo različico nekaterih epizod je leta 1988 posnel Aleš Jan.

Njen igralski opus obsega tudi niz vlog v slovenskih filmih in v mednarodnih filmskih koprodukcijah, televizijske vloge od Celestine (1960) do njene zadnje s simboličnim naslovom Mama umrla stop.

Prejela je dve Sterijevi nagradi (1959 in 1978). Prešernova nagrada ji je bila dodeljena leta 1971, njene igralske kreacije so bile okronane z Borštnikovim prstanom leta 1977. Država pa se je poklonila njenemu poslanstvu s srebrnim častnim znakom svobode RS leta 1996. Umrla je 4. oktobra 1998 v Ljubljani.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in TV

• 1984 Igralka; Nobeno sonce, r. Jane Kavčič, Viba film Ljubljana
• 1974 Mara; Strah, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
• 1965 Maruša; Lucija, r. France Kosmač, Viba film Ljubljana
• 1963 Hudabivnica; Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
• 1961 Gospodinja; Ples v dežju, r. Boštjan Hladnik, Triglav film Ljubljana
• 1960 Veselica, r. Jože Babič, Triglav film Ljubljana
• 1952 Lajhovja; Svet na Kajžarju, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana

Nagrade

• 1996 srebrni častni znak svobode za dolgoletno gledališko delo
• 1978 Sterijeva nagrada za vlogo Tašče v delu Andreja Hienga Večer ženinov (MGL)
• 1977 Borštnikov prstan
• 1977 Župančičeve nagrade
• 1975 Red dela z rdečo zastavo
• 1971 Prešernova nagrada za življenjsko delo
• 1959 Sterijeva nagrada za vlogo Cice v delu Jožeta Javorška Veselje do življenje (Oder 57)

Viri in literatura

• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
• Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
• Wikipedija
• STA

Zunanje povezave

• E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org