Hinko Košak: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
|||
(5 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Košak, Hinko]] | [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Košak, Hinko]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Režiser Hinko Košak se je rodil 22. septembra 1916 v Novem Sadu v Srbiji. Študiral je na Dunaju in v Berlinu. V začetku druge svetovne vojne je bil interniran v Italiji, od koder je prebegnil v Slovenijo in se pridružil narodnoosvobodilnemu boju. Od leta 1945 do 1957 je režiral skoraj ves repertoar [[MG Ptuj|Okrajnega gledališča v Ptuju]], med leti 1951 in 1955 je bil tudi režiser [[Gledališče Koper|Gledališča slovenskega Primorja v Postojni in Kopru]], od leta 1957 do upokojitve 1980 pa je delal kot režiser na | Režiser Hinko Košak se je rodil 22. septembra 1916 v Novem Sadu v Srbiji. Študiral je na Dunaju in v Berlinu. V začetku druge svetovne vojne je bil interniran v Italiji, od koder je prebegnil v Slovenijo in se pridružil narodnoosvobodilnemu boju. Od leta 1945 do 1957 je režiral skoraj ves repertoar [[MG Ptuj|Okrajnega gledališča v Ptuju]], med leti 1951 in 1955 je bil tudi režiser [[Gledališče Koper|Gledališča slovenskega Primorja v Postojni in Kopru]], od leta 1957 do upokojitve 1980 pa je delal kot režiser na Radiu Ljubljana. V arhivu je ohranjenih 188 njegovih iger. Posvečal se je predvsem režiji komornih del, dramatizaciji in literarnim večerom. Posebno se je zavzemal za priredbe gledaliških besedil klasičnega in modernega repertoarja. Tri radijske igre v njegovi režiji so prejele nagrade: leta 1959 za igralki v igri ''Razbojnika Frice in Frace'' Josipa Ribičiča na festivalu jugoslovanske radijske igre v Novem Sadu, naslednje leto na istem festivalu za ''Goljufa'' Zvonimirja Bajsića ‒ za igro v celoti, ''Steza do polnoči'' Saše Vuga pa je leta 1973 prejela nagrado Vstaje slovenskega naroda za radijsko različico besedila. | ||
V gledaliških sezonah od 1954/55 do 1971/72 je režiral malo manj kot deset predstav v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] v Ljubljani. Medtem je delal tudi v Varaždinu, bil umetniški vodja v Pulju, predavatelj in operni režiser na srednji dramski šoli v Sarajevu. Najplodnejše je bilo njegovo delo prav na Radiu, kjer se je posvečal predvsem literarnim večerom in radijskim igram. Umrl je 1. oktobra 1994 v Ljubljani. | |||
==Režije== | ==Režije== | ||
{{#dynamic_content:rep | person | 9182 | directings}} | |||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[ | *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010] |
Trenutna redakcija s časom 08:28, 7. januar 2024
Življenjepis
Režiser Hinko Košak se je rodil 22. septembra 1916 v Novem Sadu v Srbiji. Študiral je na Dunaju in v Berlinu. V začetku druge svetovne vojne je bil interniran v Italiji, od koder je prebegnil v Slovenijo in se pridružil narodnoosvobodilnemu boju. Od leta 1945 do 1957 je režiral skoraj ves repertoar Okrajnega gledališča v Ptuju, med leti 1951 in 1955 je bil tudi režiser Gledališča slovenskega Primorja v Postojni in Kopru, od leta 1957 do upokojitve 1980 pa je delal kot režiser na Radiu Ljubljana. V arhivu je ohranjenih 188 njegovih iger. Posvečal se je predvsem režiji komornih del, dramatizaciji in literarnim večerom. Posebno se je zavzemal za priredbe gledaliških besedil klasičnega in modernega repertoarja. Tri radijske igre v njegovi režiji so prejele nagrade: leta 1959 za igralki v igri Razbojnika Frice in Frace Josipa Ribičiča na festivalu jugoslovanske radijske igre v Novem Sadu, naslednje leto na istem festivalu za Goljufa Zvonimirja Bajsića ‒ za igro v celoti, Steza do polnoči Saše Vuga pa je leta 1973 prejela nagrado Vstaje slovenskega naroda za radijsko različico besedila.
V gledaliških sezonah od 1954/55 do 1971/72 je režiral malo manj kot deset predstav v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Medtem je delal tudi v Varaždinu, bil umetniški vodja v Pulju, predavatelj in operni režiser na srednji dramski šoli v Sarajevu. Najplodnejše je bilo njegovo delo prav na Radiu, kjer se je posvečal predvsem literarnim večerom in radijskim igram. Umrl je 1. oktobra 1994 v Ljubljani.