Zvonka Makuc: Razlika med redakcijama

 
(8 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Kostumografi|Makuc,Zvonka]]
[[Kategorija:Kostumografi|Makuc,Zvonka]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
je rojena v Ljubljani 19. januarja 1948, kjer je končala tudi šolo za oblikovanje – oddelek moda. Živi na Krasu in ima status svobodnega umetnika.  
Vedno se hvalim, da sem prijokala na svet tistega usodnega leta 1948, ko se je Tito uprl Stalinu, staršema primorskih korenin, katerih intimna himna je bila skozi življenje "Vstala primorska"! Rojena sicer v Ljubljani, sem zgodnje otroštvo preživela na primorskem, s pričetkom drugega razreda osnovne šole pa se je družina preselila v slovensko prestolnico.
 
Moj oče, velik ljubitelj knjig, mi je privzgojil radovednost, moja mami pa izjemen estet, občutek za lepo. Iz malih stvari je znala ustvariti drugačnost, ki ni bila pogojena z denarjem.
 
Profesor likovnega pouka v osnovni šoli mi je dal vedeti, da imam talent za risanje in ko se je moja starejša sestra vpisala na Šolo za oblikovanje, ni bilo več dileme. Tudi sama sem naredila sprejemne izpite in pristala na oddelku za modo.
 
Šola za oblikovanje je v primerjavi z ostalimi srednjimi šolami veljala za precej liberalno. Številni profesorji umetniki, med njimi tudi legenda slovenske kostumografije Alenka Bartl, nam niso postavljali strogih pravil pri zunanjem izgledu in tako smo se dijakinje in dijaki že od daleč razlikovali od učencev ostalih šol. Denarja ni bilo veliko, zato pa je toliko bolj delovala fantazija in iznajdljivost. Meje so se v tistih časih začele postopoma odpirati, tuji modni časopisi so počasi prihajali v kioske, izbor domače konfekcije pa je bil še vedno skromen. A v nekaj letih se je mnogo spremenilo in razcvetelo. Tudi študentski nemiri leta 1968 so k temu pripomogli!
 
Proti koncu šolanja sem se začela intenzivno ukvarjati z modnim svetovanjem in novinarstvom in od tega kar nekaj let dostojno živela. To so bili časi - v nasprotju z današnjimi - solidnih honorarjev ter korektnih odnosov med delodajalci in delavci. A delali smo resno, odgovorno in kvalitetno pod strogim očesom lektorjev in urednikov. Če nisi obvladal slovenskega jezika, se ti je slabo pisalo!
 
Leta 1973 sem odprla butik za otroke, imenovan "Škrat". Kar lep čas je bil hit pri mnogih ljubljanskih mamicah in z manjšimi spremembami sem ga vodila petnajst let. Potem me je čedalje močnejša industrijska konkurenca prepričala, da jim s cenami ne morem več konkurirati.
 
Pristala sem na svobodi in začelo se je najustvarjalnejše obdobje v mojem življenju, posvečeno zgolj filmski, televizijski in občasno gledališki kostumografiji. Včasih je bilo težko zaradi premalo dela, potem spet težko zaradi preveč ponudb sočasno.
 
Moje znanje kostumografije je na začetku raslo s pomočjo nasvetov izkušenejših kolegov, z opazovanjem, z učenjem ob storjenih številnih napakah! Te so nujne, da pridobiš izkušnje in spoznaš kaj je bistveno pri kostumografiji. To ni izmišljanje fantastičnih kostumov, pač pa sestavni del projekta in vloge akterjev, ki morajo biti tudi s pomočjo kostuma postavljeni v časovni in socialni okvir filmske zgodbe.
 
Seveda sem uživala pri oblikovanju historičnih kostumov, npr. iz obdobja prve svetovne vojne (''Veter v mreži''), za katerega sem bila tudi nagrajena. Ali npr. za prepletanje obdobja druge svetovne vojne z današnjim časom (''Piran - Pirano''). A nič manj nisem uživala v mojem zadnjem celovečernem projektu (''Komedija solz''), če ravno sta v sodobni zgodbi glavna igralca oblečena dokaj nevpadljivo. Preveč je bilo filmov, da bi naštevala vse. A ponosna sem, da sem bila del ekipe prve slovenske režiserke Maje Weiss (''Varuh meje''), da je moj prvi film (''Sreča na vrvici'') priljubljen pri vseh generacijah in da sem bila ne tako zelo nepomemben člen v z Oskarjem nagrajenem filmu ''Nikogaršnja zemlja''. Ni majhna stvar biti del filma, ki je prejel najvišjo svetovno filmsko priznanje.
 
In za konec:
Sedaj se s kostumografijo ukvarjam le še občasno, spremljam pa ustvarjalnost mlajših kolegic in kolegov, ki imajo pogostoma mnogo slabše pogoje dela, kot smo jih imeli mi. Želim jim, da bi država z mačehovskim odnosom do filma, vsem ustvarjalnim filmskim poklicem povrnila dostojanstvo.
 
Potem bo moje bivanje na Primorskem, kamor sem se ponovno vrnila, obdana z družino, ki me je vedno podpirala, še lepše in izpolnjeno!
 
Napisala: Zvonka Makuc


==Kostumografije==
==Kostumografije==
===Gledališče===
===Gledališče===
{{#dynamic_content:rep | person | 1537 | costume_designs}}
{{#dynamic_content:rep | person | 1537 | costume_designs}}
*Fadil Hadžič ''Državni lopov'', r. Grega Tozon, Šentjakobsko gledališče Ljubljana
 
*[[Tone Partljič]] ''Ščuke pa ni'', r. Grega Tozon, Šentjakobsko gledališče Ljubljana
*Fadil Hadžič ''Državni lopov'', r. Grega Tozon, [[Šentjakobsko gledališče]]
*[[Tone Partljič]] ''Ščuke pa ni'', r. Grega Tozon, [[Šentjakobsko gledališče]]
*''Pijani kurent'', r. [[Tone Peršak]]
*''Pijani kurent'', r. [[Tone Peršak]]
*''Termopile'', r. Andrej Stojan
*''Termopile'', r. Andrej Stojan
*''Policija na pomoč'', r. Vojko Zidar
*''Policija na pomoč'', r. [[Vojko Zidar]]
*Milan Kleč ''Vsega je kriva Marijana Držaj'', r. Gojmir Lešnjak - Gojc
*Milan Kleč ''Vsega je kriva Marijana Držaj'', r. [[Gojmir Lešnjak]]
*Marko Pokoren & Branko Djurić ''Slovenci v vesolju'', r. Branko Djurić, Teater 55
*Marko Pokoren & Branko Djurić ''Slovenci v vesolju'', r. Branko Djurić, Teater 55
*Andrej Rozman Roza ''Kaj se je zgodilo v sobi 100'', Kosovelov dom Sežana & Hotel Union
*[[Andrej Rozman]] ''Kaj se je zgodilo v sobi 100'', Kosovelov dom Sežana & Hotel Union
*Avtorski projekt ''Slovenija ima avdicija''
*Avtorski projekt Gojmirja Lešnjaka ''Slovenija ima avdicijo'', Kafeteater


===Celovečerni filmi===
===Celovečerni filmi===
====2001-2010====
====2001-2010====
*2015 ''Komedija solz'', r. Marko Sosič, Arsmedia Ljubljana
*2012 ''Čefurji raus'', r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
*2012 ''Čefurji raus'', r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
*2009 ''Piran-Pirano'', r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana, Jadran film Zagreb, RTV Slovenija
*2009 ''Piran-Pirano'', r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana, Jadran film Zagreb, RTV Slovenija
Vrstica 47: Vrstica 72:


===TV drama in TV filmi===
===TV drama in TV filmi===
*1985 ''Dan kot vsak dan'', r. Dušan Prebil, RTV Ljubljana
*2006 ''Kosilnica'', r. Brane Bitenc, TV Slovenija
*1987 ''Zločinci'', kratki igrani TV film, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*2004 ''Želim vse'', r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija
*1993 ''Vaški učitelj'', r. Maja Weiss, TV Slovenija
*1997 ''Pet majskih dni'', r. Franci Slak, TV Slovenija
*1997 ''Pet majskih dni'', r. Franci Slak, TV Slovenija
*1993 ''Vaški učitelj'', r. Maja Weiss, TV Slovenija
*2004 ''Želim vse'', r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija
*1987 ''Zločinci'', kratki igrani TV film, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*2006 ''Kosilnica'', r. Brane Bitenc, TV Slovenija
*1986 ''Sonce za dva'', r. Božo Šprajc, RTV Ljubljana
*1985 ''Dan kot vsak dan'', r. Dušan Prebil, RTV Ljubljana
*1985 ''Mark Antonij'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*1985 ''Recepcija'', r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana
*1984 ''Pepelnica'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*1981 ''Jonov let'', r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
*1981 ''Jonov let'', r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
*1985 ''Mark Antonij'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*1985 ''Recepcija'', r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana
*1984 ''Pepelnica'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*''Srčne pege'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*''Srčne pege'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*''Očeta Vincenta smrt'', r. Andrej Stojan, RTV Ljubljana
*''Očeta Vincenta smrt'', r. Andrej Stojan, RTV Ljubljana
Vrstica 62: Vrstica 88:
*''Vsi na morje'', r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
*''Vsi na morje'', r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
*''Paralele'', r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana
*''Paralele'', r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana
*''Sonce za dva'', r. Božo Šprajc, RTV Ljubljana


===Dokumentarno igrani filmi===
===Dokumentarno igrani filmi===
Vrstica 78: Vrstica 103:
*''Olimpijska poletja Staneta Derganca'', r. Branko Bitenc
*''Olimpijska poletja Staneta Derganca'', r. Branko Bitenc
*''Dan prve piščali'', r. Tugo Štiglic
*''Dan prve piščali'', r. Tugo Štiglic


===Kratki filmi===
===Kratki filmi===
Vrstica 102: Vrstica 126:
*''Šou bo šel'', r. Branko Djurić, TV Slovenija
*''Šou bo šel'', r. Branko Djurić, TV Slovenija
*''TV Poper'', r. Samo Milavec, TV Slovenija
*''TV Poper'', r. Samo Milavec, TV Slovenija
*''Naša mala klinika'', r. Branko Djurić, V.V. Anžlovar, MASKA
*2004/07 ''Naša mala klinika'', r. Branko Djurić, V.V. Anžlovar, MASKA


==Ostalo==
==Ostalo==
Vrstica 109: Vrstica 133:
==Nagrade==
==Nagrade==
*2002 kostumografinja z Oskarjem nagrajenega filma ''Nikogaršnja zemlja'', režiser Danis Tanovič  
*2002 kostumografinja z Oskarjem nagrajenega filma ''Nikogaršnja zemlja'', režiser Danis Tanovič  
*1989 nagrada Metoda Badjure za kostumografijo na Tednu domačega filma v Celju za film 'Veter v mreži'', režiser Filip Robar Dorin
*1989 nagrada Metoda Badjure za kostumografijo na Tednu domačega filma v Celju za film ''Veter v mreži'', režiser Filip Robar Dorin


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==

Trenutna redakcija s časom 11:49, 13. september 2024

Življenjepis

Vedno se hvalim, da sem prijokala na svet tistega usodnega leta 1948, ko se je Tito uprl Stalinu, staršema primorskih korenin, katerih intimna himna je bila skozi življenje "Vstala primorska"! Rojena sicer v Ljubljani, sem zgodnje otroštvo preživela na primorskem, s pričetkom drugega razreda osnovne šole pa se je družina preselila v slovensko prestolnico.

Moj oče, velik ljubitelj knjig, mi je privzgojil radovednost, moja mami pa izjemen estet, občutek za lepo. Iz malih stvari je znala ustvariti drugačnost, ki ni bila pogojena z denarjem.

Profesor likovnega pouka v osnovni šoli mi je dal vedeti, da imam talent za risanje in ko se je moja starejša sestra vpisala na Šolo za oblikovanje, ni bilo več dileme. Tudi sama sem naredila sprejemne izpite in pristala na oddelku za modo.

Šola za oblikovanje je v primerjavi z ostalimi srednjimi šolami veljala za precej liberalno. Številni profesorji umetniki, med njimi tudi legenda slovenske kostumografije Alenka Bartl, nam niso postavljali strogih pravil pri zunanjem izgledu in tako smo se dijakinje in dijaki že od daleč razlikovali od učencev ostalih šol. Denarja ni bilo veliko, zato pa je toliko bolj delovala fantazija in iznajdljivost. Meje so se v tistih časih začele postopoma odpirati, tuji modni časopisi so počasi prihajali v kioske, izbor domače konfekcije pa je bil še vedno skromen. A v nekaj letih se je mnogo spremenilo in razcvetelo. Tudi študentski nemiri leta 1968 so k temu pripomogli!

Proti koncu šolanja sem se začela intenzivno ukvarjati z modnim svetovanjem in novinarstvom in od tega kar nekaj let dostojno živela. To so bili časi - v nasprotju z današnjimi - solidnih honorarjev ter korektnih odnosov med delodajalci in delavci. A delali smo resno, odgovorno in kvalitetno pod strogim očesom lektorjev in urednikov. Če nisi obvladal slovenskega jezika, se ti je slabo pisalo!

Leta 1973 sem odprla butik za otroke, imenovan "Škrat". Kar lep čas je bil hit pri mnogih ljubljanskih mamicah in z manjšimi spremembami sem ga vodila petnajst let. Potem me je čedalje močnejša industrijska konkurenca prepričala, da jim s cenami ne morem več konkurirati.

Pristala sem na svobodi in začelo se je najustvarjalnejše obdobje v mojem življenju, posvečeno zgolj filmski, televizijski in občasno gledališki kostumografiji. Včasih je bilo težko zaradi premalo dela, potem spet težko zaradi preveč ponudb sočasno.

Moje znanje kostumografije je na začetku raslo s pomočjo nasvetov izkušenejših kolegov, z opazovanjem, z učenjem ob storjenih številnih napakah! Te so nujne, da pridobiš izkušnje in spoznaš kaj je bistveno pri kostumografiji. To ni izmišljanje fantastičnih kostumov, pač pa sestavni del projekta in vloge akterjev, ki morajo biti tudi s pomočjo kostuma postavljeni v časovni in socialni okvir filmske zgodbe.

Seveda sem uživala pri oblikovanju historičnih kostumov, npr. iz obdobja prve svetovne vojne (Veter v mreži), za katerega sem bila tudi nagrajena. Ali npr. za prepletanje obdobja druge svetovne vojne z današnjim časom (Piran - Pirano). A nič manj nisem uživala v mojem zadnjem celovečernem projektu (Komedija solz), če ravno sta v sodobni zgodbi glavna igralca oblečena dokaj nevpadljivo. Preveč je bilo filmov, da bi naštevala vse. A ponosna sem, da sem bila del ekipe prve slovenske režiserke Maje Weiss (Varuh meje), da je moj prvi film (Sreča na vrvici) priljubljen pri vseh generacijah in da sem bila ne tako zelo nepomemben člen v z Oskarjem nagrajenem filmu Nikogaršnja zemlja. Ni majhna stvar biti del filma, ki je prejel najvišjo svetovno filmsko priznanje.

In za konec: Sedaj se s kostumografijo ukvarjam le še občasno, spremljam pa ustvarjalnost mlajših kolegic in kolegov, ki imajo pogostoma mnogo slabše pogoje dela, kot smo jih imeli mi. Želim jim, da bi država z mačehovskim odnosom do filma, vsem ustvarjalnim filmskim poklicem povrnila dostojanstvo.

Potem bo moje bivanje na Primorskem, kamor sem se ponovno vrnila, obdana z družino, ki me je vedno podpirala, še lepše in izpolnjeno!

Napisala: Zvonka Makuc

Kostumografije

Gledališče

Celovečerni filmi

2001-2010

  • 2015 Komedija solz, r. Marko Sosič, Arsmedia Ljubljana
  • 2012 Čefurji raus, r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
  • 2009 Piran-Pirano, r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana, Jadran film Zagreb, RTV Slovenija
  • 2002 Varuh meje, r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana, Taris Flmproduktion Solingen, TV Slovenija
  • 2001 No Man's Land, r. Danis Tanović, Casablanca, Ljubljana/Studio Ma, Ljubljana/Noe Productions, Paris/ Man's Films, Bruxelles/ Judy Couniham Films Ltd., London/Fabrica S.p.A., Catena di Villorba

1991-2000

  • 2000 Nepopisan list, r. Jane Kavčič, Arsmedia Ljubljana
  • 1995 radio. doc, r. Miran Zupanič, TV Slovenija
  • 1995 Rabljeva freska, r. Anton Tomašič, Timaro Productions
  • 1993 Zrakoplov, r. Jure Pervanjee, Viba film - Ljubljana/TV Slovenija/Sfinga - Ljubljana/Multimedia - Ljubljana
  • 1991 Srčna dama, r. Boris Jurjaševič, Viba film in Emotinon film Ljubljana

1981-1990

  • 1990 Ječarji, r. Marjan Ciglič, Viba film Ljubljana in Studio 37 Ljubljana
  • 1989 Veter v mreži, r. Filip Robar – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto
  • 1988 P. S., r. Andrej Stojan, Marcel Buh, Boštjan Hladnik, Viba film Ljubljana
  • 1988 Maja in vesoljček, r. Jane Kavčič, Viba film

1977-1980

  • 1979 Zrak po obrokih, r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
  • 1977 Sreča na vrvici, r. Jane Kavčič, Viba film/Vesna film Ljubljana

TV nadaljevanke

  • 2006 Trpljenje mladega Igorja, r. Brane Bitenc, TV Slovenija
  • 1995 Dosje J. K., r. Anton Tomašič, TV Slovenija in Timaro Productions
  • 19.. Vodnik po Ljubljani, r. Jože Pogačnik, TV Slovenija
  • Kriminalne zgodbe, r. Anton Tomašič, TV Slovenija
  • Klan, r. Anton Tomašič, TV Slovenija

TV drama in TV filmi

  • 2006 Kosilnica, r. Brane Bitenc, TV Slovenija
  • 2004 Želim vse, r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija
  • 1997 Pet majskih dni, r. Franci Slak, TV Slovenija
  • 1993 Vaški učitelj, r. Maja Weiss, TV Slovenija
  • 1987 Zločinci, kratki igrani TV film, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
  • 1986 Sonce za dva, r. Božo Šprajc, RTV Ljubljana
  • 1985 Dan kot vsak dan, r. Dušan Prebil, RTV Ljubljana
  • 1985 Mark Antonij, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
  • 1985 Recepcija, r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana
  • 1984 Pepelnica, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
  • 1981 Jonov let, r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
  • Srčne pege, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
  • Očeta Vincenta smrt, r. Andrej Stojan, RTV Ljubljana
  • Striptih, r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
  • Vsi na morje, r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
  • Paralele, r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana

Dokumentarno igrani filmi

  • 2005 Valček za 4, r. Boris Palčič, Casablanca Ljubljana in TV Slovenija
  • 2005 Stanislav Škrabec, oče slovenske fonetike, r. Matjaž Žbontar, Vizualni laboratorij
  • 2000 Otrok Istre – Andrea Antico da Montana, r. Samo Milavec, TV Slovenija
  • 110 let mela, r. Igor Pediček
  • Temna vrata, r. Marcel Buh, TV Slovenija
  • Novomeška pomlad, r. Filip Robar – Dorin,
  • Izgubljena formula Janeza Puharja, r. Pavle Grzinčič
  • Dnevnik nekega naroda, r. Igor Pediček
  • Kugel princip, r. Boris Palčič,
  • Sprehod z baronom, r. Zoran Lesič, TV Slovenija
  • Zgodovina Ljubljane, r. Jadran Strle
  • Olimpijska poletja Staneta Derganca, r. Branko Bitenc
  • Dan prve piščali, r. Tugo Štiglic

Kratki filmi

  • 2006 Rezina življenja, r. Martin Turk, Arsmedia Ljubljana
  • 2006 Moj sin, seksualni manijak, r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
  • 2002 Izlet, r. Martin Turk, UL AGRFT Ljubljana
  • 2000 Samota v dvoje-Večer, r. Nataša Prosenc, Arsmedia, Ljubljana
  • 1999 Križišče, r. Igor Prodnik, Blow up, Ljubljana
  • 1997 Pesem od Ludomorca, r. Jane Kavčič, TV Slovenija
  • Hlad, r. Marcel Buh, TV Slovenija
  • Lutka, r. Franček Rudolf , AGRFT Ljubljana
  • Na vrhu, r. Martin Turk,

Izobraževalne oddaje

  • Muzikajeto, r. Branko Bitenc, TV Slovenija
  • Periskop, r. Igor Šmit, TV Slovenija
  • Besede, r. Igor Prah, TV Slovenija

Zabavne TV nadaljevanke

  • Posel je posel, r. Jure Kornc
  • Teater Paradižnik, r. Branko Djurić, TV Slovenija
  • Pravi biznis, r. Branko Djurić, TV Slovenija
  • Šou bo šel, r. Branko Djurić, TV Slovenija
  • TV Poper, r. Samo Milavec, TV Slovenija
  • 2004/07 Naša mala klinika, r. Branko Djurić, V.V. Anžlovar, MASKA

Ostalo

Zrak po obrokih, r. Tone Frelih, RTV Ljubljana, Bobenček, Komu gori pod nogami, Službeni vhod, Zdravo, Oddaja o poeziji, Ex Libris, Klub klobuk, Branja, Dober večer, Jesenske barve, Skrivnosti, Zgodbe o knjigah

Nagrade

  • 2002 kostumografinja z Oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja, režiser Danis Tanovič
  • 1989 nagrada Metoda Badjure za kostumografijo na Tednu domačega filma v Celju za film Veter v mreži, režiser Filip Robar Dorin

Zunanje povezave