Fran Lipah: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| (4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane) | |||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Lipah, Fran]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lipah, Fran]] | ||
[[Kategorija:Režiserji|Lipah, Fran]] | [[Kategorija:Režiserji|Lipah, Fran]] | ||
[[Kategorija:Prevajalci|Lipah, Fran]] | |||
<div style="float: right">[[Slika:Fran_Lipah_foto_Veličan_Bešter,_via_Wikimedia_Commons.jpg|Foto: Veličan Bešter, via Wikimedia Commons]]</div> | <div style="float: right">[[Slika:Fran_Lipah_foto_Veličan_Bešter,_via_Wikimedia_Commons.jpg|Foto: Veličan Bešter, via Wikimedia Commons]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil 23. maja 1892 v Dobrunju pri Ljubljani. Med leti 1912 in 1914, do začetka prve svetovne vojne, je študiral pravo na Dunaju, kjer je sodeloval pri ustanovitvi Preporoda. Med vojno je bil vojak Avstro Ogrske vojske, nato pa takoj med borci za severno mejo. Po vojni vihri je nadaljeval s študijem na Dunaju na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost, se šolal pri E. Arndtu ter se navdušil za rusko gledališko šolo. | Igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil 23. maja 1892 v Dobrunju pri Ljubljani. Med leti 1912 in 1914, do začetka prve svetovne vojne, je študiral pravo na Dunaju, kjer je sodeloval pri ustanovitvi Preporoda. Med vojno je bil vojak Avstro Ogrske vojske, nato pa takoj med borci za severno mejo. Po vojni vihri je nadaljeval s študijem na Dunaju na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost, se šolal pri E. Arndtu ter se navdušil za rusko gledališko šolo. | ||
Leta 1921 je postal član [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]] in ji ostal zvest vse do leta 1952. V njegovem izjemno številčnem opusu je potrebno opozoriti na vrhunske kreacije razumnikov iz ruske dramatike in [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ter Shakespearovih likov. Prav tako je bil odličen oblikovalec ljudske komike. | Leta 1921 je postal član [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]] in ji ostal zvest vse do leta 1952. V njegovem izjemno številčnem opusu je potrebno opozoriti na vrhunske kreacije razumnikov iz ruske dramatike in [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ter Shakespearovih likov. Prav tako je bil odličen oblikovalec ljudske komike. Pokazal se je kot Cankarjev betajnovski župnik, šentflorjanski cerkovnik, Gogoljev Dobčinski, lakaj Firs v Čehovem ''Češnjevem vrtu'', Rostandov sladokusec Ragueneau, Linhartov Zmešnjava (''Ta veseli dan ali Matiček se ženi''), Mesec v ''Peterčkovih poslednjih sanjah'', dvorni svetnik Balonček v ''Ubogi Ančki'', Mrmolja (''Za narodov blagor''). Tujih dram ni samo režiral, ampak je v njih tudi nastopal: Polonij v Shakespearjevem ''Hamletu'', Gonzalo v ''Viharju'', Čas v ''Zimski pravljici'', Shylock, pater Lorenzo v ''Romeu in Juliji'', zdravnik v Büchnerjevem ''Vojčku'', Raguenau v ''Cyranoju'', Modest Petrovič v Andrejevem ''Profesorju Storicinu'', Brissot v ''Življenje je lepo'' (Achard), Trotter v Koncu poti (Sheriff), Blenkinsop v Shawovem ''Zdravniku na razpotju'', državni tožilec v Karamazovih, preiskovalni sodnik v ''Zločinu in kazni''. | ||
Režiral je predvsem domača dela. Bil je učitelj v dramatični šoli Združenja gledaliških igralcev. Nekaj iger, ki jih je napisal, je objavil v ''Ljubljanskem Zvonu'' in ''Slovenskem narodu'', v knjižni izdaji pa je izšla veseloigra ''Glavni dobitek''. Bil je urednik petih letnikov gledališkega lista, leta 1938 pa je izdal ''Gledališke zgodbe''. Njegovi gledališki zapisi so posmrtno izšli v knjigi ''Gledališka zmes''. | Režiral je predvsem domača dela. Bil je učitelj v dramatični šoli Združenja gledaliških igralcev. Nekaj iger, ki jih je napisal, je objavil v ''Ljubljanskem Zvonu'' in ''Slovenskem narodu'', v knjižni izdaji pa je izšla veseloigra ''Glavni dobitek''. Bil je urednik petih letnikov gledališkega lista, leta 1938 pa je izdal ''Gledališke zgodbe''. Njegovi gledališki zapisi so posmrtno izšli v knjigi ''Gledališka zmes''. | ||
| Vrstica 26: | Vrstica 27: | ||
* ''[[Cvetje bajam]]'' | * ''[[Cvetje bajam]]'' | ||
* ''[[Gospod poročnik]]'' | * ''[[Gospod poročnik]]'' | ||
*''Stari gospod'' (1910 ali 1911) – ostal v rokopisu | |||
*''Otroci se igrajo'' (1926) | |||
*''Krvnik Mavsar'' (1933) | |||
*''Mornarska svatba'' | |||
*''Gledališke zgodbe'' (1938) | |||
==Dramska besedila v tujih jezikih== | ==Dramska besedila v tujih jezikih== | ||
* ''[[Glavni dobitek]]'' | * ''[[Glavni dobitek]]'' | ||
| Vrstica 34: | Vrstica 41: | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
*Wikipedija | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
Trenutna redakcija s časom 09:20, 23. maj 2016
Življenjepis
Igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil 23. maja 1892 v Dobrunju pri Ljubljani. Med leti 1912 in 1914, do začetka prve svetovne vojne, je študiral pravo na Dunaju, kjer je sodeloval pri ustanovitvi Preporoda. Med vojno je bil vojak Avstro Ogrske vojske, nato pa takoj med borci za severno mejo. Po vojni vihri je nadaljeval s študijem na Dunaju na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost, se šolal pri E. Arndtu ter se navdušil za rusko gledališko šolo.
Leta 1921 je postal član ljubljanske Drame in ji ostal zvest vse do leta 1952. V njegovem izjemno številčnem opusu je potrebno opozoriti na vrhunske kreacije razumnikov iz ruske dramatike in Cankarjevih ter Shakespearovih likov. Prav tako je bil odličen oblikovalec ljudske komike. Pokazal se je kot Cankarjev betajnovski župnik, šentflorjanski cerkovnik, Gogoljev Dobčinski, lakaj Firs v Čehovem Češnjevem vrtu, Rostandov sladokusec Ragueneau, Linhartov Zmešnjava (Ta veseli dan ali Matiček se ženi), Mesec v Peterčkovih poslednjih sanjah, dvorni svetnik Balonček v Ubogi Ančki, Mrmolja (Za narodov blagor). Tujih dram ni samo režiral, ampak je v njih tudi nastopal: Polonij v Shakespearjevem Hamletu, Gonzalo v Viharju, Čas v Zimski pravljici, Shylock, pater Lorenzo v Romeu in Juliji, zdravnik v Büchnerjevem Vojčku, Raguenau v Cyranoju, Modest Petrovič v Andrejevem Profesorju Storicinu, Brissot v Življenje je lepo (Achard), Trotter v Koncu poti (Sheriff), Blenkinsop v Shawovem Zdravniku na razpotju, državni tožilec v Karamazovih, preiskovalni sodnik v Zločinu in kazni.
Režiral je predvsem domača dela. Bil je učitelj v dramatični šoli Združenja gledaliških igralcev. Nekaj iger, ki jih je napisal, je objavil v Ljubljanskem Zvonu in Slovenskem narodu, v knjižni izdaji pa je izšla veseloigra Glavni dobitek. Bil je urednik petih letnikov gledališkega lista, leta 1938 pa je izdal Gledališke zgodbe. Njegovi gledališki zapisi so posmrtno izšli v knjigi Gledališka zmes.
Umrl je 30. aprila 1952 v Ljubljani.
Vloge v gledališču
Režije
Dramska besedila
- Glavni dobitek
- Kralj Matija Gubec
- Dopust
- Cvetje bajam
- Gospod poročnik
- Stari gospod (1910 ali 1911) – ostal v rokopisu
- Otroci se igrajo (1926)
- Krvnik Mavsar (1933)
- Mornarska svatba
- Gledališke zgodbe (1938)
Dramska besedila v tujih jezikih
Nagrade
Prevodi
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Wikipedija