Justin Jauk

Justin Jauk, foto: Matjaž Wenzel

Življenjepis

AVTOR O SEBI IN O SVOJEM DELU

Moje misli živijo na žareči plošči. V moji duši ogenj plameni. To kar pišem, je ljubezen do življenja iz konteksta kronanja ženske svobode in njenega položaja v družbi. Iščem odnos bralca ali gledalca do prevare, dostojanstva, etike in tragičnih situacij znotraj slovenske skupnosti in družine. Moje zgodbe so elementarne, spisane po resničnih okoliščinah in vedno se zgodijo v ritualu vsakdanjega življenja ljudi, znancev, prijateljev.

V Strahu se soočimo s herojskim odnosom do vsakdanjega. Kralji so praktično in teoretično razpeti med življenjem, smrtjo, ljubeznijo, svatbo ter veseljem.

V Lepi Vidi Afrodita, njena duhovna sestra, orisuje, kako se Slovenka odloča za svobodo, in je močnejša od moža, sinove smrti. Gledamo neutolažljivega očeta, kakšno gorje je iskati izgubljeno ženo po italijanskih zaporih in igralnicah.

V Treh ženskah se ekipa prijateljev zaplete v ljubezensko življenje – odnos. Prikazuje tri različne odnose različnih žensk različnih generacij. Moški pristop in dogajanje ob ustvarjanju (snemanju filma na jahti v slovenskem primorju – tragičen razplet in brodolom posadke) nam daje dvojni občutek, kje so člani, ki se ne rešijo s čolnom, in razhod, ki nam skozi katarzo oriše možnosti rešitve.

V Plesu prasca se srečamo z običajnim junakom – moškim, ki je priča prevare na svatbi in ga vodim skozi luč neveste, njenega odnosa do telesa in Vrag, ki se prikazuje na domačem okolju. Na deželi, pokopališču, zaporu in v odnosu do publike ali bralcev. Moški lik v podobi prevaranta je Vrag. Ni ga potrebno iskati, sam se predstavi. Vse, kar napišem, je moj odnos do lepega, etike, ljubezni, časti, domotožja in smisel je jug, kjer se vse konča. Lokomotiva resnice in poguma zavriska. Tam se vse konča. Tam kjer smo živi, kjer iščem neskončnost. Vidim sebe, sanjam prijatelje, znance in ženske, ki sem jih ljubil in jih vedno bom.

Človek živi v eksistenci absurdne, tragične in komične realnosti – resnice. Sam si sam in to te čudno stiska. Sam imeti ljubezen, otroka, ki te sprašuje, kaj je prav in kaj ni! V vsakemu junaku – junakinji je otrok, velika osebnost. Sam si sam in to te čudno stiska.

Avtor Justin Jauk, v Mariboru, 2. marca 2021

Vloge v gledališču

• 2006 Živalska farma, avtorski projekt Damirja Zlatarj Freya, Drama SNG Maribor
• 2004 Brezposelni, Natakar; Bertolt Brecht Dobri človek iz Sečuana, r. Ivana Vujić, Drama SNG Maribor
• 2000 Stražnik v gostišču; Nikolaj Vasiljevič Gogol' Revizor, r. Matija Logar, SLG Celje
• 2000 Vitez, Vitez Learovega spremstva; William Shakespeare Kralj Lear, r. Matjaž Zupančič, SLG Celje
• 1999 Pesnik; Ivan Mrak Obločnica, ki se rojeva, r. Diego De Brea, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana
• 1999 Akast; Dane Zajc Medeja, r. Tijana Zinajić, AGRFT Ljubljana
• 1997 Scipio; Albert Camus Kaligula, r. Sebastijan Horvat, Mestno gledališče ljubljansko

Vloge na filmu in televiziji

• 1997 Moj prijatelj Arnold, kratki TV film, r.Boris Jurjaševič, TV Slovenija

Dramska besedila

• Ples prasca
• Bar pri Čarliju
• Strah
• Lepa Vida

• Komentar Sebastijana Horvata na dramske tekste Justina Jauka
• Komentar Matjaža Latina na gledališko igro in dramske tekste Justina Jauka

Galerija

• 
• 
• 
• 
• 
• 

Literatura

• Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
• Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
• Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)