Jože Babič

Življenjepis

Režiser in igralec Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Polžanah pri Materiji in umrl 10. maja 1996 v Ljubljani. Že kot študent je pred drugo svetovno vojno nastopal v manjših karakternih vlogah v SNG Maribor, sodeloval v mariborskih avantgardnih gledaliških skupinah in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s Franom Žižkom pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po Žižkovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo Gledališča Ptuj. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že leta 1945 v SNG Maribor, kjer je ostal kot režiser in igralec do leta 1947.

Po letu 1947 je odšel v Trst, kjer je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča. Glede na politično in narodno zavedno poslanstvo tega gledališča je v njem režiral predvsem dela slovenskih avtorjev (Ivan Cankar, Bratko Kreft, Josip Tavčar, Anton Leskovec), čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov (Shakespeare, Molière, A. P. Čehov) ali predstavnikov moderne svetovne drame.

Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi naslednjega slovenskega gledališča - 1969 je ustanovil PDG Nova Gorica in ga vodil do 1974.

Jože Babič je režiral je v vseh slovenskih gledališčih, tuj mu ni bil niti filmski medij. Omeniti velja vsaj dva filma pod njegovo režijsko taktirko in to sta Tri četrtine sonca in Veselica.

Za svoje delo je bil nagrajen na več festivalih. Prejel je Zlato areno v Pulju (1959), Nagrado Prešernovega sklada (1976), Borštnikovo nagrado za režijo (1977), Prešernovo nagrado (1977)in Badjurova nagrado (1996) za življenjsko delo.

Režije

• 1994 Igor Torkar Balada o taščici, SNG Drama Ljubljana
• 1993 Helmut Peschina Boš že videla, SSG Trst
• 1992 Aleksij Pregarc Črni galebi, SSG Trst
• 1992 Drago Jančar/Anton Pavlovič Čehov Dvoboj, PDG Nova Gorica
• 1991 Aldo Nicolaj Prva klasa, SNG Drama Ljubljana
• 1990 Marij Čuk S trebuhi za kruhi, SSG Trst
• 1990 Tone Partljič Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede, MGL
• 1989 Marij Čuk Lepo je v naši domovini biti, SSG Trst
• 1988 Boris A. Novak Vojaki zgodovine, Drama SNG Maribor
• 1988 Dominik Smole Krst pri Savici, SSG Trst
• 1987 Fedor Mihailovič Dostoevskij Stričkove sanje, SNG Drama Ljubljana
• 1987 Rainer Maria Rilke Devinska elegija, SSG Trst
• 1986 Wolfgang Kohlhaase/Rita Zimmer Riba za štiri, SSG Trst
• 1986 Ivan Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, SSG Trst
• 1986 Bratko Kreft Krajnski komedijanti, SNG Drama Ljubljana
• 1985 Pavle Merku Kačji pastir, Opera in balet SNG Maribor
• 1985 Miting, SSG Trst
• 1985 Fulvio Tomizza Idealist, PDG Nova Gorica
• 1985 Emil Korytko Korespondenca z družino, SNG Drama Ljubljana
• 1984 Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, SSG Trst
• 1984 Dušan Kovačević Balkanski špijon, Drama SNG Maribor
• 1984 Tone Partljič Vsem galjotom vile v vamp, SSG Trst
• 1983 Alojz Rebula Hribi, pokrijte nas, SSG Trst
• 1983 Nikolaj Robertovič Erdman Mandat, PDG Nova Gorica
• 1983 Tone Partljič Moj ata, socialistični kulak, SNG Drama Ljubljana
• 1983 Lojz Kraigher Umetnikova trilogija, SNG Drama Ljubljana
• 1982 Matjaž Kmecl Mutasti bratje, SSG Trst

Vloge v gledališču

Scenografije

• 1990 Tone Partljič Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede, r. Jože Babič, MGL

Kostumografije

• 1990 Tone Partljič [[Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede]], r. Jože Babič, MGL

Nagrade

• 1977 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (F. Rudolf Koža megle SSG Trst - Nagrada ZDUS)
• 1977 Borštnikova nagrada za režijo (F. Rudolf Koža megle, SSG Trst)
• 1974 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (T. Partljič Ščuke pa ni, Drama SNG Maribor - Nagrada ZDUS)

Viri in literatura

• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave

• Sabina Hren, Gledališka dejavnost na Ptuju, diplomsko delo, Maribor 2010