Milan Štefe: Razlika med redakcijama

 
Vrstica 3: Vrstica 3:
<div style="float: right">[[Slika:P-Stefe-Milan-5436-izrez.jpg|Foto: Aljoša Rebolj]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:P-Stefe-Milan-5436-izrez.jpg|Foto: Aljoša Rebolj]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Milan Štefe se je rodil 26. maja 1960 v Kranju. Leta 1981 se je vpisal na [[AGRFT]], kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih ''Othella'' in ''Romea in Julije'' je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku ''Marija Nablocka'' (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).
Milan Štefe (* 26. maj 1960, Kranj, † 25. avgust 2019, Ljubljana) se je leta 1981 vpisal na [[AGRFT]], kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih ''Othella'' in ''Romea in Julije'' je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku ''Marija Nablocka'' (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).


Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi ''Kaj pa Leonardo?'' Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v ''Galebu'' A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v ''Pomladnem prebujenju'' Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi ''Divji rački'' (r. Meta Hočevar), Doktor v ''Kriplu z Inishmaana'' Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi ''Dvanajst jeznih mož'' Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem ''Juliju Cezarju'' (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v ''Zgodbah vsakdanje norosti'' Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji ''Romeo in Julija'' (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).
Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi ''Kaj pa Leonardo?'' Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v ''Galebu'' A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v ''Pomladnem prebujenju'' Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi ''Divji rački'' (r. Meta Hočevar), Doktor v ''Kriplu z Inishmaana'' Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi ''Dvanajst jeznih mož'' Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem ''Juliju Cezarju'' (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v ''Zgodbah vsakdanje norosti'' Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji ''Romeo in Julija'' (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Trenutna redakcija s časom 06:58, 30. september 2019

Foto: Aljoša Rebolj

Življenjepis

Milan Štefe (* 26. maj 1960, Kranj, † 25. avgust 2019, Ljubljana) se je leta 1981 vpisal na AGRFT, kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih Othella in Romea in Julije je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku Marija Nablocka (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).

Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v Galebu A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v Pomladnem prebujenju Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi Divji rački (r. Meta Hočevar), Doktor v Kriplu z Inishmaana Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem Juliju Cezarju (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v Zgodbah vsakdanje norosti Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v Dlje od najdlje Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Vseskozi je veliko sodeloval tudi z drugimi gledališči. Bil je Študent v Apokalipsi Stanka Majcna (r. Matjaž Zupančič, Gledališče Glej, 1987), Jazon v Dramskem observatoriju Fiat (r. Dragan Živadinov, Kozmokinetično gledališče rdeči pilot, 1987), Tujec v Slastnem mrliču Matjaža Zupančiča (r. Matjaž Zupančič, PG Kranj, 1992). Za več igralskih kreacij v lutkovni uprizoritvi Ko nihče ni imel kaj početi Toona Tellegena (r. Ivana Djilas, Jaz in ti/Mini teater, 2002) je na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejel nagrado za igro in animacijo. Nastopil je tudi v Puškinovi Pravljici o carju Saltanu (r. Aleksander Anurov, Mini teater, 2004), plesno-gledališki predstavi Ljubeznih moje babice (r. Matjaž Zupančič, PTL, 2007), monodrami Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj (r. Ajda Valcl, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008), v uprizoritvi Sinko Hávarja Sigurjónssona (r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008) in v avtorskem projektu V postopku (r. Jana Menger, APT Novo mesto, 2011).

Nastopil je v treh celovečernih filmih: kot Danijel Bohorič v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina (1989), Junak v Desperado Tonicu Varje Močnik (2004) in Vojko v Ruševinah Janeza Burgerja (2004). Igral je v TV drami Striptih, tri zgodbe o alkoholu in ljubezni (r. Filip Robar Dorin, 1995) in kratkem filmu Med tabo, mano in bogom (r. Tomaž Gorkič, 2012). Nastopil je v dveh igrano-dokumentarnih filmih: v Tujcu v mestu (r. Alma Lapajne, 2008) je upodobil Slavka Gruma, v Poti domov (r. Primož Meško, 2012) pa Marija Kogoja.

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

Vloge na filmu in televiziji

  • 2007 Breze, morje in neskončno, r. Zdravko Pečenko, Zvod Skledar, Ljubljana
  • 2004 Desperado tonic, celovečerni igrani ominbus, E-motion film Ljubljana
  • 2004 Ruševine, r. Matjaž Burger, E-motion film, Ljubljana
  • 1995 Striptih, TV film, r. Filip Robar Dorin, TV Slovenija, Filmal Pro, Novo mesto
  • 1989 Danijel Bohorič; Veter v mreži, r. Filip Robar – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto
  • 1985 Doktor, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana

Nagrade

  • 2004 Priznanje ZDUS za igralske stvaritve v letu 2004, predvsem za vlogo 11. porotnika (R. Rose Dvanajst jeznih mož) in za vlogo Julija Cezarja ( W. Shakespeare Julij Cezar - oboje MGL)
  • 2003 Nagrada za igro in animacijo na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru za vloge v uprizoritvi Ko nihče ni imel nič početi T. Tellegena, koprodukcija Mini teatra in gledališča Jaz in ti
  • 1993 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Gospoda Martina (Flisar Kaj pa Leonardo?, MGL) obrazložitev
  • 1992 Severjeva nagrada za vlogo Gospoda Martina ( E. Flisar Kaj pa Leonardo?, MGL)
  • 1985 Študentska Prešernova nagrada za vlogo Othella in za vlogo Romea (W. Shakespeare odlomki iz Othella in Romea in Julije, AGRFT Ljubljana)

Prevodi

Viri in literatura

Zunanje povezave

MGL