Urša Majcen: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Urša Majcen (1998) je diplomantka dramaturgije in scenskih umetnosti na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. Trenutno študira vzporedno vpisana magistrska programa Dramaturgije in scenskih umetnosti ter Scenaristike. Deluje kot praktična dramaturginja, dramatesa, scenaristka in pesnica. Z najvišjo oceno je diplomirala s poetično-simbolističnim (post-post)dramskim delom, ki ga spremljata dve poglobljeni teoretski študiji (''Zgodba o bakrenem kralju'', ''O smislu bakrenega sveta'', ''Razlika in ponavljanje skozi razgradnjo bakrenega sveta''). Za diplomsko delo je bila nagrajena z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|akademijsko Prešernovo nagrado]], za igro ''Zgodba o Bakrenem kralju'' pa je bila nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]]. Kot dramaturginja se je podpisala pod [[Bunker|Bunkerjevo]] ''Za narodovo zdravje'' (r. [[Brina Klampfer]]), bralne uprizoritve ''Hočem osvojiti svet 3.1'', ''Polmrak'', ''Kozmonavt'' ter ''Belina'', dve asistenci: ''Človek v lupini'' (r. [[Jernej Lorenci]]) in ''Gospa z morja'' (r. [[Tin Grabnar]]), kjer je bila tudi soavtorica priredbe, ter pod dve študijski produkciji (''Od blizu'' in ''Požar'', r. [[Živa Bizovičar]]). | Urša Majcen (1998) je diplomantka dramaturgije in scenskih umetnosti na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. Trenutno študira vzporedno vpisana magistrska programa Dramaturgije in scenskih umetnosti ter Scenaristike. Deluje kot praktična dramaturginja, dramatesa, scenaristka in pesnica. | ||
Z najvišjo oceno je diplomirala s poetično-simbolističnim (post-post)dramskim delom, ki ga spremljata dve poglobljeni teoretski študiji (''Zgodba o bakrenem kralju'', ''O smislu bakrenega sveta'', ''Razlika in ponavljanje skozi razgradnjo bakrenega sveta''). Za diplomsko delo je bila nagrajena z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|akademijsko Prešernovo nagrado]], za igro ''Zgodba o Bakrenem kralju'' pa je bila nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]]. | |||
Kot dramaturginja se je podpisala pod [[Bunker|Bunkerjevo]] ''Za narodovo zdravje'' (r. [[Brina Klampfer]]), bralne uprizoritve ''Hočem osvojiti svet 3.1'', ''Polmrak'', ''Kozmonavt'' ter ''Belina'', dve asistenci: ''Človek v lupini'' (r. [[Jernej Lorenci]]) in ''Gospa z morja'' (r. [[Tin Grabnar]]), kjer je bila tudi soavtorica priredbe, ter pod dve študijski produkciji (''Od blizu'' in ''Požar'', r. [[Živa Bizovičar]]). | |||
Opravila je dve asistenci režije in dramaturgije v [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] (''Idiot'', r. [[Juš Zidar]] in ''Junakinje'', r. [[Aleksander Popovski]]). Njena poezija, dramska dela, recenzije in strokovna besedila so bila objavljena v raznih revijah (npr. LUD Literatura, Literatura, Poetikon, Nebulae, Vrabec Anarhist, SiGledal, Akademijski blog), po njenih scenarijih pa je bilo posnetih pet kratkih filmov – trije študentski; ''Mrak'' (2018, r. [[Sara Polanc]]), ''Transnebesna železnica'' (2021, v soavtorstvu z r. [[Ivano Vogrinc Vidali]]) in ''Nikolaj'' (2021, r. [[Martin Draksler]]),''#Nepremična'' (Muvit, finalni izbor, r. [[Sandi Skok]]) in ''Restart'' (2021, r. [[Sandi Skok]]). Dve njeni dramski deli sta bili bralno uprizorjeni v okviru [[Teden slovenske drame|TSD]](''Mrak'', 2018, in ''Kozmonavt'', 2019), eno pa v [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drami Ljubljana]] (''Bežanja'', 2019). | |||
Je ena od ustanoviteljev Akademijskega bloga, kjer je bila tri leta tudi urednica. Že nekaj let kot občasna vodja gledaliških in filmskih delavnic sodeluje s [[Pionirski dom|Pionirskim domom]], sodelovala je tudi v ŠIPK projektu ''S polic v roke, glavo in boke'', vodila pa je tudi filmske delavnice Zoom v okviru Liberty projekta Ustvarjalne Evrope. Redno je brala avtorska dela v Rogu na Mladih rimah, tudi na Dnevih poezije in vina, Rdečih zorah ipd., aktivno sodeluje z Ignorom. Sodelovala je tudi pri branju ob obletnici radia Kričač. | |||
Za poezijo je bila nagrajena z Župančičevo frulico (2017), je pa tudi večkratna finalistka Urške, finalistka mednarodnega natečaja Mašta i snovi ter zmagovalka natečaja Šola iz zemlje. Uredniški podpis in spremno študijo je dodala pesniški zbirki Dejana Kobana ''Najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven'', ki je bila izbrana v program festivala Pranger, januarja 2021 pa se je podpisala tudi pod avtorstvo Ignorove knjige 3 v 1, ''Volkovi nimajo krvoločnega pogleda''. Njena poezija je izdana tudi v več zbornikih, npr. zbornik festivalov O’brk in Ignor itd. V maju 2021 je bila v okviru projekta Preveč otvorjena njena prva video-inštalacija v galeriji ŠKUC, ki je oktobra istega leta gostovala v Mariboru v galeriji Media Nox. Njen pesniški prvenec, zbirka poezije z naslovom ''ekosistem tišine'' je izšla 29. decembra 2021. | |||
==Dramaturgije== | ==Dramaturgije== | ||
Redakcija: 15:28, 7. april 2023
Življenjepis
Urša Majcen (1998) je diplomantka dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Trenutno študira vzporedno vpisana magistrska programa Dramaturgije in scenskih umetnosti ter Scenaristike. Deluje kot praktična dramaturginja, dramatesa, scenaristka in pesnica.
Z najvišjo oceno je diplomirala s poetično-simbolističnim (post-post)dramskim delom, ki ga spremljata dve poglobljeni teoretski študiji (Zgodba o bakrenem kralju, O smislu bakrenega sveta, Razlika in ponavljanje skozi razgradnjo bakrenega sveta). Za diplomsko delo je bila nagrajena z akademijsko Prešernovo nagrado, za igro Zgodba o Bakrenem kralju pa je bila nominirana za Nagrado Slavka Gruma.
Kot dramaturginja se je podpisala pod Bunkerjevo Za narodovo zdravje (r. Brina Klampfer), bralne uprizoritve Hočem osvojiti svet 3.1, Polmrak, Kozmonavt ter Belina, dve asistenci: Človek v lupini (r. Jernej Lorenci) in Gospa z morja (r. Tin Grabnar), kjer je bila tudi soavtorica priredbe, ter pod dve študijski produkciji (Od blizu in Požar, r. Živa Bizovičar).
Opravila je dve asistenci režije in dramaturgije v MGL (Idiot, r. Juš Zidar in Junakinje, r. Aleksander Popovski). Njena poezija, dramska dela, recenzije in strokovna besedila so bila objavljena v raznih revijah (npr. LUD Literatura, Literatura, Poetikon, Nebulae, Vrabec Anarhist, SiGledal, Akademijski blog), po njenih scenarijih pa je bilo posnetih pet kratkih filmov – trije študentski; Mrak (2018, r. Sara Polanc), Transnebesna železnica (2021, v soavtorstvu z r. Ivano Vogrinc Vidali) in Nikolaj (2021, r. Martin Draksler),#Nepremična (Muvit, finalni izbor, r. Sandi Skok) in Restart (2021, r. Sandi Skok). Dve njeni dramski deli sta bili bralno uprizorjeni v okviru TSD(Mrak, 2018, in Kozmonavt, 2019), eno pa v SNG Drami Ljubljana (Bežanja, 2019).
Je ena od ustanoviteljev Akademijskega bloga, kjer je bila tri leta tudi urednica. Že nekaj let kot občasna vodja gledaliških in filmskih delavnic sodeluje s Pionirskim domom, sodelovala je tudi v ŠIPK projektu S polic v roke, glavo in boke, vodila pa je tudi filmske delavnice Zoom v okviru Liberty projekta Ustvarjalne Evrope. Redno je brala avtorska dela v Rogu na Mladih rimah, tudi na Dnevih poezije in vina, Rdečih zorah ipd., aktivno sodeluje z Ignorom. Sodelovala je tudi pri branju ob obletnici radia Kričač.
Za poezijo je bila nagrajena z Župančičevo frulico (2017), je pa tudi večkratna finalistka Urške, finalistka mednarodnega natečaja Mašta i snovi ter zmagovalka natečaja Šola iz zemlje. Uredniški podpis in spremno študijo je dodala pesniški zbirki Dejana Kobana Najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven, ki je bila izbrana v program festivala Pranger, januarja 2021 pa se je podpisala tudi pod avtorstvo Ignorove knjige 3 v 1, Volkovi nimajo krvoločnega pogleda. Njena poezija je izdana tudi v več zbornikih, npr. zbornik festivalov O’brk in Ignor itd. V maju 2021 je bila v okviru projekta Preveč otvorjena njena prva video-inštalacija v galeriji ŠKUC, ki je oktobra istega leta gostovala v Mariboru v galeriji Media Nox. Njen pesniški prvenec, zbirka poezije z naslovom ekosistem tišine je izšla 29. decembra 2021.
Dramaturgije
Nagrade
- 2022 Nominacija za nagrado Slavka Gruma na 52. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo Zgodba o bakrenem kralju
Utemeljitev 