Taras Kermauner: Razlika med redakcijama
Vrstica 32: | Vrstica 32: | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
[http://www.kermauner.org/Tsinmem.asp Taras Kermauner] | *[http://www.kermauner.org/Tsinmem.asp Taras Kermauner] | ||
*[http://www.mladina.si/93340/slo-intervju--svetlana_vasovic/?utm_source=tednik%2F200523%2Fclanek%2Fslo-intervju--svetlana_vasovic%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink "Slovenci so polni, prvič v svoji zgodovini, nekakšne po večini nizkotne, pritlehne samozavesti, ki deluje name odbojno. Niti fizično jih ne morem več gledati, tudi zato sem se umaknil na rob dežele, za visoke zidove samotne hiše."- Taras Kermauner - www.mladina.si, 09.06.2005] |
Redakcija: 08:48, 13. april 2015
Življenjepis
Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: Dane Zajc, Gregor Strniša, Dominik Smole, Marjan Rožanc, Janko Kos, Primož Kozak, Peter Božič, Lojze Kovačič, Polde Bibič, Lado Kralj ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."
- (*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s Primožom Kozakom in Dominikom Smoletom, z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive.
- 1954 zaključi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
- 1955 poroka z Alenko Goljevšček
- 1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec Odra 57, dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo Afero, pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi Zaroti, scenarist kratkih filmov o Edvardu Kocbeku, za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, nagrado odklonil.
- 1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
- 1970 tri mesece ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
- 1981 doktoriral iz literarne zgodovine
- 1991 izvoljen za izrednega člana SAZU
- 1995 za rednega člana SAZU.
- Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.
- Umrl 11. junija 2008 v Ljubljani
Režije
Nagrade
- 1985 nagrada Prešernovega sklada (nagrado zavrne)
- 1985 nagrada za scenarij kratkega filma o Edvardu Kocbeku (nagrado zavrne)