Branko Šturbej

Življenjepis

Branko Šturbej se je rodil 7. marca 1961 v Mariboru, kjer je končal tudi osnovno in srednješolsko izobraževanje na II. gimnaziji. Na AGRFT v Ljubljani je bil sprejet leta 1980. Študij je zaključil pod mentorskim vodstvom Franceta Jamnika leta 1985 v vlogi Petra v Cankarjevem Pohujšanju. Diplomiral je leta 1994. Leta 2001 je pridobil naziv docenta dramske igre in se zaposlil na AGRFT, zadnja leta pa je tudi predstojnik katedre za dramsko igro.

Že v času študija je opozoril nase in na svoje vestno in detajlirano oblikovanje vlog. V tretjem letniku je prejel Severjevo nagrado za študente, med tem pa že snemal film Nobeno sonce in ob zaključku študija bil razglašen za igralca leta na Dnevih slovenskega filma v Celju in debitanta leta na Filmskem festivalu v Nišu za vlogo Klemna, ki jo je ustvaril v omenjenem filmu.

Takoj po študiju se je zaposlil vSNG Drama Ljubljana (1985), kjer se je nemudoma soočil z zahtevnim in kakovostnim repertoarjem in vlogami, ki do skrajnosti izzovejo in angažirajo mladega igralca. Svojo naklonjenost pa mu je izrazilo mariborsko občinstvo leta 1988, ko ga je nagradilo za vlogo Mattija v Brechtovem Gospodu Puntili in njegovem hlapcu Mattiju z Nagrado občinstva Borštnikovega srečanja. Leto kasneje, konec 1989 se je Branko Šturbej temu občinstvu oddolžil na ta način, da je sprejel angažma v Drami SNG Maribor za naslednjih sedem sezon.

Šest Borštnikovih nagrad, Zlati lovorjev venec na MESS-u, Glazerjeva nagrada in nagrada Prešernovega sklada bi lahko to obdobje poimenovali, če bi ga ocenjevali po nagradah. Še veličastnejše je seveda pogledati s kakšnimi vlogami se je v tem obdobju spopadal: Mefisto v Goethejevem Faustu, naslovna vloga v Shakespearovem Hamletu, naslovna vloga v Büchnerjevem Vojčku, Sganarell v Molierovem Don Juanu, Salvador v Carmen, Dante Alighieri v trilogiji La divina commedia, Kralj Ludvik XIII. v Dumasovih Treh mušketirjih, Karl Grossman v Ameriki Franza Kafke, George v Albeejevi drami Kdo se boji Virginije Woolf?, Miškin v Ruski misiji…

V tem obdobju se je Šturbej potrdil in skristaliziral kot študiozen igralec, ki do potankosti razdela in oblikuje svojo vlogo, razumljivo in čustveno prezentira največje miselne in emotivne probleme s kančkom otroške naivnosti in humorja, kljub vsej resnosti in problematičnosti. V estetsko izpopolnjenem spektakelskem gledališču Tomaža Pandurja je bil dokaz za to, da najde igralec pri vsej zunanji pompoznosti lahko svoje mesto in svoj izraz tudi v te vrste estetiki. V tem obdobju se je srečal z Januszem Kico, režiserjem, s katerim sta bila povezana vsa nadaljnja leta, vse do danes.

Leta 1996 se je vrni v ljubljansko Dramo in odigral nekaj velikih vlog iz klasičnega repertoarja svetovne literature kot so Hlestakov (N. V. Gogolj, Revizor), Alfred (Ö. von Horváth, Zgodbe iz Dunajskega gozda), Sigismund (P. Calderón de la Barca, Življenje je sen), Josef K. (Kafka, Proces), Miškin (Dostojevski-M. Korun, Idiot)….

V tem obdobju se je pričela njegova pot po Sloveniji, saj je sodelovanje z režiserjem Januszem Kico rodilo sodelovanje Šturbeja v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih.

Po zaposlitvi na AGRFT še vedno redno sodeluje v ljubljanski Drami in se spoprijema tudi z vlogami v sodobnih tekstih svetovne literature.

Leta 2009 je prejel Borštnikovo nagrado za vlogo Peera Gynta. V delu obrazložitve strokovne žirije za podelitev te nagrade, lahko razberemo tudi večino elementov Šturbejevega vsakokratnega iskanja in kreiranja vlog: … Branko Šturbej vlogo, v katero vstopa scela, brez vsakršnega ostanka v telesnem ali duševnem naponu, s silovito igralsko intenzivnostjo razpne kot smisel iščočega slehernika v prepadih med različnimi ravnmi bivanja ter vprašanji lastne resnice in uresničenja, ki se obupano oklepa vsakokratnih dozdevkov krhkega identitetnega jedra, na katerih se vzpostavlja. (Bilten št. 9, BS 2009)

Novembra 2012 je izvoljen za predsednika slovenskega stanovskega in strokovnega društva dramskih umetnikov ZDUS.

Video

• SNG Drama Ljubljana, Ivo Prijatelj Totenbirt, režiser Mile Korun, premiera 2. oktober 2010

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

• 1985 Peter; Ivan Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, r. Barbara Hieng,AGRFT Ljubljana

Vloge na filmu in televiziji

• 2016 Ivan, r. Janez Burger, Staragara - Ljubljana in Propeler film - Zagreb
• 2008 Vaja zbora, r. Vinko Möderndorfer, RTV Slovenija
• 2003 Pesnikov portret z dvojnikom, r. Franci Slak, TV Slovenija in Česka Televize Praha
• 2001 Koch; Barabe!, r. Miran Zupančič, Arsmedia, Ljubljana
• 1993 Kdo bo koga (TV nadaljevanka); Igor Šmid, TV Slovenija
• 1989 Pavel Zorec; Veter v mreži, r. Filip Robar – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto
• 1989 Branko; Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
• 1988 Poletje v školjki II, r. Tugo Štiglic, Viba film Ljubljana
• 1985 Naš človek, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
• 1984 Lado; Ljubezen, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
• 1984 Klemen, Nobeno sonce, r. Jane Kavčič, Viba film Ljubljana
• 1983 Dih, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana

Nagrade

• 2012 Nagrada za najboljšo moško vlogo na 11. Mednarodnem festivalu antične drame Stobi, Veles za vlogo Evkliona (Plavt Komedija o loncu, MG Ptuj in HNK Varaždin)
• 2009 Borštnikova nagrada 2009 za igro za vlogo Peera Gynta (H. Ibsen Peer Gynt, Drama SNG Maribor)
• 2000 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Miškina (Dostojevski/Korun Idiot, SNG Drama Ljubljana)
• 1999 Nagrada na Festivalu monodrame Ptuj za najboljšo predstavo, za Karajana C (D. Jovanović Karajan C, Primorski poletni festival)
• 1997 Posebna nagrada žirije Borštnikovega srečanja za vlogo Claire (J. Genet Služkinje, Narodni dom Maribor)
• 1996 Nagrada Prešernovega sklada za vlogi Louisa XIII.(A. Dumas Trije mušketirji) in Karla Rossmana ( F. Kafka Amerika, obe Drama SNG Maribor)
• 1996 Glazerjeva nagrada mesta Maribor za umetniške dosežke
• 1996 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Karla Rossmana (Kafka Amerika, Drama SNG Maribor)
• 1994 Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja, za vlogo Louisa XIII. (A. Dumas Trije mušketirji, Drama SNG Maribor)
• 1993 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Danteja (Dante/Prokić/Pandur La divina commedia, SNG Drama Maribor) Obrazložitev
• 1992 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Sganarella (Moliere Don Juan) in vlogo Salvadorja (Carmen, obe Drama SNG Maribor)
• 1991 Zlati lovorjev venec festivala MES Sarajevo, za vlogo Hamleta (W. Shakespeare Hamlet, Drama SNG Maribor)
• 1991 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Vojčka (Büchner Vojček, Drama SNG Maribor)
• 1990 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Mefista (Goethe Faust I.,II., Drama SNG Maribor)
• 1988 Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja, za vlogo Mattija (B. Brecht Gospod Puntila in njegov hlapec Matti,Drama SNG Ljubljana
• 1984 Debitant leta na filmskem festivalu v Nišu, za vlogo Klemna v filmu Nobeno sonce Janeta Kavčiča
• 1984 Igralec leta na Dnevih slovenskega filma v Celju, za vlogo Klemna v filmu Nobeno sonce Janeta Kavčiča
• 1983 Severjeva nagrada za študente, za vlogo Gloucestra (W. Shakespeare Rihard III.,AGRFT)

Viri in literatura

• Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
• Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
• Spletna stran repertoarja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
• Spletna stran AGRFT Ljubljana
• Spletna stran ZDUS

na vrh

Zunanje povezave

• AGRFT
• ZDUS
• Kultura ni luksuz - www.mladina.si, 30.11.2012
• Brez empatije verjetno znoriš - www.dnevnik.si, 5.4.2014
• Branko Šturbej: Ranjen nisi takrat, kadar blefiraš in lažeš - www.delo.si, 12.04.2014
• “Trenutni slovenski politiki so večinoma slabi igralci” - torekobpetih.si, 31.03.2015
• Večer umetniške besede: Branko Šturbej - www.rtvslo.si, 11.06.2015