Žanina Mirčevska

Življenjepis

Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. 28. novembra 1990 diplomira na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. Med leti 1991 in 2002 je bila na Univerzi »Kiril in Metodij« v Skopju tudi zaposlena kot asistentka na oddelku za dramaturgijo na Fakulteti za dramsko umetnost v Skopju. Leta 1994 je povabljena v znameniti Royal Court Theatre v Londonu, na poletno šolo dramskega pisanja (6th International Summer School of Contemporary British Drama – 18. julij do 12. avgust 1994, London, UK). V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo na ljubljanski Univerzi in ga leta 1996 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model, skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala. Istega leta gostuje tudi na Univerzi v Iowi – ZDA, kot predavateljica in dramatičarka (The University of Iowa, International Writing Program).

Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film. Je tudi avtorica številnih priredb dramskih besedil kot so: Tartuffe" - Molière; "Naloga", “Filoktet” in “Hamletstroj” - Heiner Müller; "Baal", “Opera za tri groša” – Bertolt Brecht; "Kakor hočete", “Othello”, “Richard III”, “Beneški trgovec”, “Hamlet” - William Shakespeare; "Hinkemann" - Ernst Toller; “Roberto Zucco”- B.M. Koltès, “Party Time” - Harold Pinter, “Woyzeck” - G. Büchner, “Spletke in ljubezen” - F. Schiller; “Strahovi”, “Hedda Gabler” - Henrik Ibsen itn.

Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja pri več kot petdesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini (Hrvaški, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Italiji in Nemčiji). Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.

Njeno dramsko besedilo “Dies Irae” (1990) uvrstijo v Antologijo sodobne makedonske drame. Njeno dramsko besedilo “A Place I Have Never Been To” (1996) pa izide v ediciji Ten Modern Macedonian Plays (Matica Makedonska, Skopje).

Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika, od takrat dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture (kot dramaturginja in dramatičarka).

Njeno dramsko besedilo Werther&Werther je leta 2008 uvrščeno v seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2008, v izboru Evropske gledališke konvencije (European Theatre Convention – Paris / Theatre in Europe Today – the plays 08 / www.etc-cte.org). Leta 2012 je na seznam Evropskih dramskih besedil za leto 2012 uvrščeno njeno dramsko besedilo Žrelo.

Leta 2010 ji Univerza v Ljubljani na podlagi sklepa Senata AGRFT dodeli priznanje za pomembna umetiška dela; s tem priznanjem je habilitirana v naziv docentka. Kot docentka honorarno sodeluje kot mentorica dramskega pisanja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 2011 se tam zaposli kot visokošolska učiteljica – docentka.

Med 2011 in 2014 je recenzentka in članica komisije za izbor filmskih scenarijev, ki se prijavljajo na razpis Filmskega sklada Makedonije.

V letu 2013 je mag. Ž. Mirčevska pobudnica, selektorka in organizatorka mednarodnega natečaja za kratka dramska besedila študentov dramaturgije gledaliških akademij iz Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba. Prav tako vodi delavnico dramskega pisanja v organizaciji mednarodnega gledališkega festivala 38. MOT v Skopju, Makedonija. Vodi tudi delavnico dramskega pisanja Instant drama/predstava, v organizaciji 48. Festivala Borštnikovo srečanje, AGRFT in Prve gimnazije Maribor.

Leta 2014 je njeno dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje … uvrščeno v ediciji 2014 EURODRAM Playwriting Winners - European network for drama in translation 2014 Honours – Selection of original texts.

Video

Predstava Žanine Mirčevske Žrelo, r. Andreja Kovač, Drama SNG Ljubljana, 2009

Dramska besedila

1990 Dies irae
1996 Mesto, kjer nisem bil
2002 Esperanca
2003 Anatomija nesreče
2003 Predvolilna kampanja
2004 Werther&Werther
2004 Odstiranje
2005 Na deževni strani
2006 Žrelo
2008 300 Kosmatih
2008 Konec Atlasa - Grumova nagrada 2009
2009 Luknja
2011 Kaj sanjajo svinje, ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi
2011 Mefisto, (po motivih K. Manna)
2012 Frankenstein, (po motivih Mary Shelley)

Za drame Odstiranje, Na deževni strani, Žrelo, Luknja in Kaj sanjajo svinje ... je bila Žanina Mirčevska nominirana za Grumovo nagrado.

Dramska besedila v tujih jezikih

1987 Pivnica na poti za Jeuropo (makedonščina)
1989 Scooby dooby (makedonščina)
1990 Dies irae (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)
1993 Sen… (makedonščina, angleščina)
1996 Mesto, kjer nisem bil (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)
1997 Museum of Stories (nemščina, makedonščina)
2002 Art export (hrvaščina)
2002 Esperanca (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)
2003 Predvolilna kampanja (makedonščina, italijanščina)
2003 Anatomija nesreče (hrvaščina)
2004 Odstiranje (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)
2005 Werther&Werther (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)
2005 Dobri Zlobko (slovenščina, srbščina)
2005 Na deževni strani (slovenščina, srbščina)
2006 Žrelo (francoščina)

Lutkovne igre

2005 Dobri Zlobko

Radijske igre

2001 Dva svetova, produkcija: RTV Slovenije, 2003
2007 Hočem življenje kot na filmu, produkcija: RTV Slovenije in RAI Italije-Trieste A, 2008
2002 Esperanca, produkcija: Radio France-Culture (Nacionalni radio, Francije, 2012)

Libreta

1995 Krvava kontesa (pra.: Makedonski naroden teatar - Balet, Skopje, Makedonija, 1995)

Dramatizacije

Hedda Gabler
Art export

Filmski scenariji

1991 Izginotje Suzane Arsove, produkcija: Pegaz, Skopje, Makedonija, 1991
2005 Pivnica na poti za Evropo, produkcija: RTV Makedonija, Skopje, Makedonija, 2005
2009 Piano room, produkcija: Skopje Film Studio, Skopje, Makedonija, 2013

Uprizorjena dramska besedila

Uprizorjena celovečerna dramska besedila

1989 Scooby dooby (praizvedba: Dramski teatar, Skopje, Makedonija 1989)
1990 Dies Irae (pra.: Makedonski naroden teatar, Skopje, Makedonija, 1991)
1989 Pivnica na poti za Jeuropo (pra.: Jordan Hadjikonstantinov Djinot, Veles, Makedonija, 1991)
1993 Sen... (pra.: Teatarska laboratorija, Skopje, Makedonija, 1993)
1996 Mesto, kjer nisem bil (pra.: Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, Slovenija, 1996)
1997 Museum of Stories (pra.: Arena festival, Erlangen, Nemčija, 1997)
2002 Art Export (pra.: Kerempuh, Zagreb, Hrvaška, 2002)
2002 Esperanca (pra.: Dramski teatar, Skopje, Makedonija, 2002)
2004 Werther&Werther (pra.: Prešernovo gledališče, Kranj, Slovenija, 2005)
2008 300 Kosmatih (pra.: Sititeater, Ljubljana, Slovenija, 2008)
2006 Žrelo (pra.: SNG Drama, Ljubljana; Slovenija, 2009)
2005 Na deževni strani (pra.: Gledališka skupina RUDOLFI, Dom kulture, Kamnik, 2011)
2011 Mefisto, (po motivih K. Manna) (pra.: SMG, Ljubljana, 2011
2012 Frankenstein, (po motivih Mary Shelley) (pra.: MGL, Ljubljana; Slovenija, 2012

Uprizorjena desetminutna dramska besedila

2001 Dva svetova (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2001)
2003 Predvolilna kampanja (desetminutna igra) (pra.: MittelFest, Cividale del Friuli, Italija, 2003)
2003 Anatomija nesreče - drama epilog (desetminutna igra) (pra.: CNP – Podgorica, Črna gora, 2003)

Uprizorjeno dramsko besedilo za otroke

2005 Dobri Zlobko (pra.: Lutkovno gledališče Ljubljana, 2006)

Pomembnejše bralne uprizoritve

1996 Dies Irae, v New Dramatist Studio, New York, ZDA
1996 Dies Irae, v Portland Theatre, Portland, ZDA
2000 Esperanca, v Mappa Mundi, Dramska književnost, Sarajevo, BiH
2005 Esperanca, v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija
2005 Mesto kjer nisem bil, v University of Boston, Theatre Department, Boston, ZDA
2008 Esperanca, v Maison d’Europe et d’Orient, Paris, Francija
2011 Konec Atlasa, na festivalu Tobolsk International Festival of European Contemporary Drama, Международный фестиваль европейской современной драматургии, Тобольск, Rusija
2011 Žrelo, na festivalu FESTIVAL "L'EUROPE DES THÉÂTRES" - festival européen de la traduction théâtrale - 1ère édition, Paris, v organizaciji: LA MAISON D'EUROPE ET D'ORIENT – Paris, Francija
2012 Dies Irae, v: Moskovskem gledališču "School of Contemporary Play", Moskva, Rusija
2014 Žrelo, v Troisieme Bureau, Grenoble, Francija

Dramaturgije

2010 - 2014

   2013; William Shakespeare HAMLET, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
   2012; Žanina Mirčevska FRANKENSTEIN, r. Eduard Miler, Mestno gledališče ljubljansko
   2012; Bertolt Brecht USTAVLJIVI VZPON ARTURA UIA, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
   2011; Klaus Mann MEFISTO, r. Eduard Miler, Slovensko mladinsko gledališče
   2011; William Shakespeare BENEŠKI TRGOVEC, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana

2000 - 2009

   2009; Žanina Mirčevska Art export, r. Eduard Miler, Slovensko stalno gledališče Trst
   2008; Drago Jančar Niha ura tiha, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
   2008; Henrik Ibsen HEDDA GABLER, r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
   2007; SAMOMORILEC, r. Eduard Miler, Slovensko stalno gledališče Trst
   2007; Henrik Ibsen STRAHOVI, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
   2006; Martin Crimp, Zdravko Duša PODEŽELJE, r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
   2006; Biljana Srbljanović KOBILICE ALI MOJ OČE IGRA LOTO, r. Eduard Miler, SNG Nova Gorica
   2005; Martin Crimp KRUTO IN NEŽNO (CRUEL AND TENDER), r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
   2005; Žanina Mirčevska, Johann Wolfgang Goethe WERTHER & WERTHER, r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
   2004; William Shakespeare RIHARD III., r. Eduard Miler, Drama SNG Maribor
   2004; Mark Ravenhill NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK, r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
   2004; Jon Fosse JESENSKI SEN, r. Eduard Miler, Drama SNG Maribor
   2003; Gerhart Hauptmann PRED SONČNIM VZHODOM, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
   2002; Ödön von Horváth VERA LJUBEZEN UPANJE, r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
   2001; Sarah Kane FEDRINA LJUBEZEN, 4.48 PSIHOZA, r. Eduard Miler, Slovensko mladinsko gledališče
   2001; William Shakespeare OTHELLO, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana

1990 - 1999

1999; Ernst Toller HINKEMANN, r. Eduard Miler, Slovensko mladinsko gledališče
1999; Heiner Müller FILOKTET, r. Eduard Miler, Zunajinstitucionalni projekti
1999; Bernard-Marie Koltès ROBERTO ZUCCO, r. Eduard Miler, SNG Nova Gorica
1999; Heiner Müller EKSPLOZIJA SPOMINA 3, r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
1998; Bertolt Brecht BAAL, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
1998; Heiner Müller NALOGA, r. Eduard Miler, Slovensko mladinsko gledališče
1997 Žanina Mirčevska Museum of Stories, – Erlangen, Deutschland, 1997

Tartuffe, Molière, Hrvatsko narodno kazalište – Split, Hrvaška, 1996

Nagrade in nominacije

2012 Mednarodna nagrada za razvoj dramske vzgoje “Grozdanin kikot”, Mostar BiH.
2012 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi
2010 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Luknja
2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Konec Atlasa), Teden slovenske drame, Kranj obrazložitev
2007 Za radijsko igro “Hočem življenje kot na filmu” dobi tretjo nagrado na anonimnem natečaju RTV Slovenije in RAI Italije
2007 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Žrelo
2006 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Na deževni strani
2005 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Odstiranje
2005 Za otroško besedilo Dobri Zlobko prva nagrada za najboljše besedilo za otroke na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana.
2005 Na festivalu komornega teatra SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo in besedilo za predstavo Werther&Werther v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.
1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo Baal (produkcija SNG Drama Ljubljana).

Značilnosti opusa

Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi.

V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.

V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.

Drama Werther & Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.

Galerija

foto: Arhiv PGK
foto: Arhiv PGK
foto: Arhiv PGK
foto: Arhiv PGK

Bibliografija

Dramsko besedilo Mesto, kjer nisem bil je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo DIES IRAE pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.

Viri in literatura

Werther&Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96.
življenjepis, ki ga je poslala avtorica

Strokovna literatura

Bogataj, Matej: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.
Butala, Gregor: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.
Drnovšek, Jaša: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.
Pogorevc, Petra: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.
Žabkar, Špela: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.
Mirčevska, Žanina: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.
Mirčevska, Žanina: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.

Zunanje povezave

Žanina Mirčevska

Vsebina

Življenjepis

Video