Choregie

Choregie


Predstavitev

Choregie je gledališče, ki ga vodi glasba; kjer glasba, jezik, vokalizacija in gibanje soobstojajo, se dopolnjujejo ali si stojijo drug drugemu ob strani v določeni enakovrednosti. Choregie - novoglasbeno gledališče kot postdramsko gledališče, je odprto za širok spekter izraznih sredstev. V konceptu so izvedbe glasbeno-scenskih projektov, komornih oper, glasbeno plesnega gledališča, novi cirkus, kabaret in drugo. Predvsem gre za projekte slovenske in tuje produkcije, ki v našem prostoru še nimajo ustrezne produkcijske umeščenosti. Choregie – novoglasbeno gledališče bo del programov Evropska prestolnica kulture 2012.

Choregie v kulturno okolje mesta Maribora in Slovenije vnaša lastno produkcijo ter Festival Choregie – mednarodni festival glasbenega gledališča z gostujočimi predstavami, izbranimi iz mednarodne in domače produkcije.

Festival Choregie prinaša inovativno programsko politiko, ki raziskuje najboljša dela novega glasbenega gledališča. Festival bo Sloveniji in mednarodnemu prostoru predstavil predstave, ki na sečišču glasbe in giba, zvoka in svetlobe, podobe in objekta, uspešno odkrivajo ter prepletajo nove načine zaznavanja. Festival Choregie odpira nove prostore izraza in vnaša v svet glasbe in gledališča svežino, prepričljivosti, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. Festival podira meje med umetniškimi disciplinami ter širi razmišljanje, zaznavanje in izkušnje.

S programi in projekti Choregie se odpira prostor trendu kompleksnih, večzvrstnih umetniških dogodkov, s svežino in posebnostmi v odpiranju novih prostorov izraznosti, prepričljivosti, intenzivnosti izkušenj in komuniciranja predvsem v svetu sodobne glasbe in zgodnje glasbe. Programi hkrati izkazujejo veliko zastopanost slovenske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, vključujejo mlajšo generacijo avtorjev in izvajalcev ter izpostavljajo skrb za arhiviranje in medijsko posredovanje posameznih dogodkov.

Interesna področja Choregie so: predstave, nastale na (novo) glasbo iz bogatega repertorija svetovne literature (komorne opere, glasbeno-scenski projekti, vizualni koncerti, itd.); spodbujanje nastajanja novih slovenskih glasbeno-scenskih del (z naročili novih glasbenih del in novih koreografij); komorne glasbene, dramske in plesne gledališke predstave, polscenski koncerti in drugi interdisciplinarni projekti; predstave, nastale na staro glasbo (komorne baročne opere, srednjeveška glasba), predstavljanje zanimivih projektov, ki jih ni moč umestiti v kulturno ponudbo siceršnjih producentov (novi cirkus, kabaret); produkcije kot ekspedicije v neznano ali manj znano. Ustvarjanje novih, vznemirljivih glasbenih kontekstov, tudi s spojem ali jukstapunkcijo starega in sodobnega. Razkrivanje domačih avtorjev našega časa in starih, še neznanih avtorjev.

Choregie studio

  • Lojze Lebič: Iz veka vekov ...
Iz veka vekov ...

Z glasbeno scensko predstavo Iz veka vekov … dirigentka Karmina Šilec nadaljuje raziskovanje glasbenogledališkega prostora, začetega že z glasbeno-scenskimi projekti Vampirabile, Scivias, Stripsody in drugimi. Ideja CHOREGIE – vokalnega gledališča – je, posamezne umetnosti razvijati v medsebojni povezavi ali jih celo dopolnjevati v krožnem menjavanju; gre za vzpostavljanje razmerij med izraznimi sredstvi (glasba, gib, svetloba, prostor) in vzpostavitev uprizoritvene hierarhije, ki jo določa glasbena partitura. Oblikovno je Iz veka vekov … odprto delo, je zbir dramskih prizorov, ki se, zaviti v mitološko kopreno, dogajajo na imaginarnem glasbenem prizorišču. Ni hvalnica preteklosti, ne meri na idilično. Je zazrtje med sence prednikov. V vsem so nam blizu, v radostih in nesrečah, v samozavesti in obupu. So tudi na začetku naših današnjih duhovnih stisk. Ključna misel Iz veka vekov … je uvodno besedilo prvega stavka “Kje smo mi, ko smo bili, kje bomo, ko nas več ni?” in ta meditacija prežema vso predstavo. V ospredju je magično in simbolično, zaznamuje jo razpetost med vitalizmom in estetsko zadržanostjo, starinsko polifonijo in tehniko grozdov, med trivialnim in poudarjeno umetniškim, med poduhovljenim in naturalističnim.

  • CS Light
CS light

CS Light je nastal v želji po iskanju novih zvokov in drugačnih občutij ob izvajanju in poslušanju glasbene ekspresije sedanjosti – minimalistične glasbe. Izvajanje te, pri nas še precej neraziskane vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe dopolnjuje širok spekter raznolikih glasbenih izkušenj, ki jih Carmina Slovenica že leta prinaša v naše kulturno okolje.

CS Light se v glasbenem izrazu usmerja diametralno od mnogih dosedanjih projektov zbora in prinaša pretanjen izbor skladb iz bogate produkcije skladateljev minimalistične glasbe. Avtorji skladb niso izbrani le iz zibelke sodobne minimalistične glasbe – ZDA –, temveč tudi iz okolij drugačne glasbene evolucije – z Baltika in iz Skandinavije. Repetitivni glasbeni material minimalizma, ki lahko ustvarja hipnotičen učinek, je pri mnogih poslušalcih zelo priljubljen.

Projekt CS Light nagovarja ljudi različnih glasbenih okusov – ljubitelje umetniške komorne in zborovske ter etnične glasbe.

  • Spixody/Stripsody 3
Spixody/Stripsody 3

Spixody raziskuje glasbo in zvočno poezijo 20. in 21. stoletja, nove zvoke, nove vokalne tehnike in nove oblike izraza. Spixody je projekt, ki z izborom in izvedbo del odraža ponovno združitev besede, glasbe in mestoma tudi giba, kot jo razumemo v pojmu grške mousiké. Na zasnovo projekta vpliva oblika popularnejših zabavnih zvrsti, še posebno način točk, epizodnost, varietejskost. Današnji mestni človek ima le redko sposobnost, da svoje čutno življenje za dalj časa uglasi na en ton, razpoloženje, želi spremembe, raznolikost, spremenljivost – variete. Od tod tudi oblikovno načelo zaporedja točk v tempu vodvila, s tehniko hitre poante.

  • Stripsody
Stripsody

Projekt Stripsody je vmesna oblika med koncertno in odrsko, živo umetnostjo, ki zaključena in dokončna. Nagiba se k čisti glasbi, sočasno pa se otresa nadzora in se razvija v svobodnejši atmosferi. Predstavlja raziskovanje glasbenega prostora – z odločno prednostjo v izrazu, pred znaki samimi. Raziskuje nove zvoke, nove vokalne tehnike, nove oblike izraza. V središču umetniškega koncepta so glasbeno gledališče in interdisciplinarno delo z elektroniko, videom, vizualno umetnostjo, dramo, literaturo in soredje kontrastnih elementov sodobne vokalne glasbe. Projekt Stripsody navdihuje in vodi izvajalce in poslušalce bodisi v napetost ali v kontemplativno razpoloženje – v simultana razpoloženja, inspirirana z izzivi našega časa.

  • Vampirabile
Vampirabile

Življenje mitov je bogato, skrivnostno, nikoli do konca razvito. Bajeslovni svet, ki zaživi v projektu, je bogat in skrivnosten, nikoli do konca raziskan. Mami nas s svojo prepletenostjo domišljije in resničnosti, narave in človeka, verovanja in izkušenj, upanja in bojazni, moči in nemoči … Ljudstva se med seboj razlikujejo po svoji mitologiji, v kateri se prepoznavajo, pa vendar so si hkrati v njej tako podobna. Ta svet je tako daleč, a hkrati tako blizu. Tudi to je eden od razlogov, da sodobni skladatelji pogosto segajo po bajeslovnih motivih, pri čemer oblikujejo najbolj različna glasbena dela, pogosto tudi svoje najboljše umetnine. Projekt Vampirabile odpirata in sklepata glasbeni deli, ki temeljita na dveh velikih nacionalnih epih, Kalevali in Ramajani. Vmes se vrstijo skladbe, ki jih združujejo različni elementi, denimo podobna vsebina, ritualstvo, šamanstvo, tudi povezava med skladatelji ipd.

Pred poslušalci se odpre domišljijski svet bajeslovja, v katerem se rase in rodovi, dalje in veki, narava in ljudje mnogo laže ujemajo, vežejo in spajajo kot v trdnem stvarnem današnjem svetu.

  • Kurt Schwitters: Prasonata
Prasonata

Kurt Schwitters (1887–1948) je deloval v številnih medijih (slikarstvu, poeziji, kiparstvu, grafičnem dizajnu) in se v svojih delih dotikal različnih slogov (dadaizma, nadrealizma, konstruktivizma). Poznamo ga kot izjemno pomembnega avtorja kolažev, velik del svojega opusa pa je posvetil instalacijam Merzbau (Zgradba Merz). V skupini De stilj, ki ji je Schwitters pripadal, so v svojih manifestih in tezah o konkretni poeziji, kamor sodi tudi Prasonata, med drugim zapisali: “Beseda je mrtva. Beseda je nemočna … Besedo moramo obnoviti, da bo enaka zvoku, ideji … Sredstvo umetniške predstavitve je v konkretni umetnosti identično samo sebi, ničesar ne izraža.” Schwittersova Prasonata (Die Ursonate), ki jo je tudi sam izvajal, je antologijski primer zgodnje zvočne (fonične, fonetične, akustične) poezije. Celotno sonato tvorijo štirje stavki: Uvod – Rondo, Largo, Scherzo in Presto. V Prasonati beseda prehaja na območje čiste zvočnosti. Beseda pokaže svojo notranjo alkimijo in ima svoje mesto, svoj prostor, svojo težo in svojo barvo. Z nesemantično zvočno poezijo, ki uhaja iz polja besede in prehaja v polje glasbe, nastane prenos besede na drugo performativno raven. Zvočna poezija v kreativni vokalni izvedbi zaživi kot glasbeno delo.

  • Rusalke
Rusalke

Bogata arhetipska tradicija, ki spremlja lik rusalk, je inspirirala avtorico projekta Karmino Šilec, da iz mitov, pesmi in ritualov davnih legend ustvari glasbeno-scenski projekt. Iz starodavne tradicije bo ustvarila nenarativno predstavo o rusalkah, ki bo ujela njihovega duha. V projektu Rusalke bodo združeni tradicionalni napevi, rituali, legende in sodobna glasbena dela.

  • Ansambel !Kebataola!
Ansambel !Kebataola!

!Kebataola! je ansambel, ki se je v zadnjih letih profiliral kot zanimiv poustvarjalec predvsem sodobne, pa tudi srednjeveške glasbe. Z glasbeno-scenskimi projekti Stripsody 1, Stripsody 2, Spixsody in drugimi je vnesel svež pristop k izvajanju vokalnih del in na slovenskih odrih doslej še neizvajano sodobno glasbeno literaturo in zvočno poezijo. !Kebataola! raziskuje nove zvoke, nove vokalne tehnike, nove oblike izraza. Z idejo “choregie – vokalno gledališče ali gledališče glasov” !Kebataola! prinaša svežino v odpiranju novih prostorov izraznosti, prepričljivosti, intenzivnosti izkušenj in komuniciranja v svet glasbenega gledališča. Ansambel !Kebatola! pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec sestavljajo izkušeni ustvarjalci, ki sicer delujejo na različnih področjih operne, dramske, zborovske, etnične, rok in džezovske glasbe. !Kebataola! spodbuja novo in obuja staro. V svojih izvedbah odraža intenzivno konfrontacijo različnih estetskih meril kot osnovo avtentičnih izvedb starega in novega. Cilj tega pristopa je uspešna postavitev nove glasbe v javno glasbeno življenje, ki naj nadomesti tradicionalne hierarhične strukture iz vsakodnevnih glasbenih praks. Z uporabo razširjenih vokalnih tehnik in v zbiranju repertoarja je glas razumljen kot instrument, kot prepričljiv, zgovoren, eklatanten, otipljiv jezik sam zase, ki širi meje vokalne koncertne predstave in ustvarja zvočne pokrajine.

Nagrade

Zunanje povezave