Ajda Rooss


Življenjepis

Ajda Rooss (1973) je leta 2002 diplomirala na oddelku za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V času študija na AGRFT je v Lutkovnem gledališču Ljubljana delovala kot mentorica otroških lutkovnih delavnic ter dramaturginja oziroma asistentka za dramaturgijo pri različnih lutkovnih predstavah.

Njeno delo je skoraj v celoti posvečeno otroškemu občinstvu. Z lutkarstvom se je seznanila že v otroštvu, v času študija pa se je o tej gledališki umetnosti tudi dodatno izobraževala na različnih delavnicah v Sloveniji in tujini. Kot igralka, lutkarica, dramaturginja, režiserka in publicistka s statusom samostojne kulturne ustvarjalke je sodelovala pri mnogih domačih gledaliških in lutkovnih predstavah v različnih gledališčih (Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče Maribor, Gledališče Konj, Gledališče Glej, Lutkovno gledališče Fru-Fru ...) in na festivalih (Mednarodni festival LUTKE, Gledališki festival ExPonto, Gledališki festival off skupin Gledos, Bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ...).

Ajda Rooss je delovala tudi kot predstavnica odnosov z javnostmi pri različnih festivalih (Lutke, Ex Ponto, Gledos ter bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev) in kot urednica gledaliških katalogov (bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev, Ex Ponto). Kot mentorica otroških lutkovnih delavnic in voditeljica različnih otroških prireditev je sodelovala s Hišo otrok in umetnosti, ter z revijama za otroke Ciciban in Cicido.

V sezonah 2005/2006 in 2008/2009 je bila zaposlena kot dramaturginja v SNG Opera in balet Ljubljana. Od leta 2008 do leta 2011 je bila članica Strokovnega sveta Lutkovnega gledališča Ljubljana. Leta 2011 je postala umetniška vodja mednarodnega bienalnega festivala lutkovne umetnosti LUTKE 2011 in strokovna svetovalka za lutkovno umetnost v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Več let je snovala umetniško podobo mednarodno prepoznavnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti LUTKE (2012, 2014, 2016, 2018, 2020, 2022), ki služi kot platforma sodobnih lutkovnih trendov na slovenskih tleh. Festival je pod njenim vodstvom izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru.

Leta 2012 je postala vršilka dolžnosti umetniške vodje v Lutkovnem gledališču Ljubljana, uradno funkcijo je prevzela leta 2013. Pod njenim umetniškim vodstvom je gledališče z drzno vizijo, ki se je gibala na stičišču tradicionalnih lutkovnih tehnik in eksperimentalnih uprizoritvenih poetik, postalo eno najbolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji in tudi v Evropi. O umetniški kondiciji gledališča tega obdobja pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi. Ajda Rooss je v načrtovanju repertoarja vključevala raznovrstne uprizoritvene izraze, ki segajo tudi na področja gledališča objekta, plesa in znanosti. V njeni viziji je bilo raziskovanje razsežnosti in preobrazbe materialov, združevanje giba, telesa z besedo, vključevanje novih tehnologij in različnih umetniških žanrov, prav tako pa razširitev prostora uprizarjanja z vse bolj angažiranim gledalcem, ki ga obisk gledališča nikakor ne pušča več ravnodušnega.

V sezoni 2019/2020 je Lutkovno gledališče Ljubljana s produkcijo ene najbolj zahtevnih uprizoritev v zadnjih letih gledališkega potovanja po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka Sedem vprašanj o sreči (režija Tomi Janežič, koprodukcija Slovensko mladinsko gledališče, premiera 10. 1. 2020) doseglo enega svojih vrhuncev in prelomnico v umetniškem vodenju gledališča, kot ga je zasnovala Ajda Rooss. Prvič v zgodovini je bila predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana uvrščena v tekmovalni program Borštnikovega srečanja, kjer je gledališče prejelo dve nagradi tega referenčnega nacionalnega festivala.

Med iztopajočimi produkcijami, ki jih je Ajda Rooss umestila v program gledališča, je vredno omeniti z mnogimi nagradami ovenčani uprizoritvi Račka, smrt in tulipan (režija Fabrizio Montecchi, 2014) ter Nekje drugje (režija Tin Granbar, 2017), intermedijsko uprizoritev Misterij sove (režija Renaud Herbin, 2017), ki je premiero doživela na Svetovnem festivalu lutkovnih gledališč v Charleville-Mézières, Tihožitje (režija Tin Grabnar, 2020) ...

Presežki, s katerimi je Ajda Rooss tkala pot lutkovnega gledališča, so rezultat večletnega načrtovanja programa, pri katerem ne gre le za preizpraševanje tradicionalnih vrednot in uveljavljenih zakonitosti lutkovne umetnosti, ampak za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, kjer lutka oziroma predmet na novo vzpostavlja pomene in širi svoj obseg sporočilnosti in učinkovitosti.

Eden ključnih znanilcev novega obdobja je bil intermedijski omnibus Mojster in Margareta (režija Matija Solce, Mirjana Medojević, 2018). Ob premieri je Gregor Butala v Dnevniku zapisal: »Gledano v celoti je projekt Mojster in Margareta v več pogledih eden izmed najbolj velikopoteznih (in intrigantnih) uprizoritvenih dogodkov tega leta ... v Lutkovnem gledališču Ljubljana v zadnjih letih izkazujejo vse bolj izrazito težnjo, da bi presegli ustaljeni okvir (pretežno) lutkovnih uspešnic za najmlajše z vsebinsko ambicioznejšimi (in žanrsko izzivalnejšimi) projekti, ki bi nagovarjali tudi najstniško oziroma odraslo občinstvo.« 

Pomemben pečat je pustila tudi na področju lutkovne publicistike. Pod njenim vodstvom je bila leta 2013 obujena mednarodna strokovna revija za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form LUTKA. Od takrat so izšle še tri strokovno priznane izdaje revije (2016, 2019, 2022). Izdaja leta 2019 je bila ovekovečena tudi z nagrado za odlično slovensko oblikovanje Brumen (oblikovalka Ajda Schmidt).

Leta 2015 je na Ljubljanskem gradu skupaj z Nadjo Ocepek zasnovala postavitev stalne razstave Lutkovnega muzeja. Za svoje delo sta leta 2017 prejeli Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA in posebno nagrado za izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine otrokom, ki jo je leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev.

V zadnjih letih je Ajda Rooss vse pogosteje tudi avtorica in gostja različnih strokovnih omizjih, leta 2019 pa je znotraj predmeta Praktična dramaturgija postala tudi ena izmed gostujočih predavateljic na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

Video

Michael Ende O začarani skledi in žlici, r. Ajda Rooss, Gledališče GLEJ, 2009

Režije

2011-

  • 2011 Feri Lainšček Mišek Miško in Belamiška, LGL
  • 2011 Peter Svetina Kako je Jaromir iskal srečo, Gledališče Glej

2001-2010

  • 2010 Julia Donaldson Kje je mama?, Lutkovno gledališče FRU-FRU
  • 2009 Michael Ende O začarani skledi in žlici, Gledališče Glej
  • 2007 Mojca Osojnik Kako je gnezdila sraka Sofija, Lutkovno gledališče Maribor
  • 2007 Mala morska deklica, Lutkovno gledališče Ljubljana
  • 2006 Zlatolaska in trije medvedi, Gledališče Glej in gledališče FRU-FRU
  • 2004 Labodje jezero, Lutkovno gledališče Ljubljana
  • 2002 Ela Peroci Moj dežnik je lahko balon, Gledališče Glej

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

Dramaturgije

2011-

2001-2010

1991-2000

Nagrade

  • 2017 Pengovova listina za postavitev slovenskega Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu (skupaj z Nadjo Ocepek) Pdf.gif Obrazložitev - del vsebine kataloga 9. Bienala ULU Info.png
  • 2008 Zlatolaska in trije medvedi, nagrada za režijo na Poletnem lutkovnem pristanu
  • 2006 nagrada za režijo na mednarodnem festivalu v Pragi za predstavo Labodje jezero, producent Lutkovno gledališče Ljubljana
  • 1999 Predstava Kralj Ubu prejela Grand Prix Milan Čečuk na mednarodnem festivalu v Zagrebu.
  • 1997 Zlatolaska - Študentska nagrada za najboljšo seminarsko nalogo na AGRFT z naslovom Lutkarstvo v Aziji
  • 1996 Študentska Prešernova nagrada za zbornik dramaturških analiz študentov dramaturgije na AGRFT za knjigo Žrtve, rablji in ...

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Ajda_Rooss&oldid=56473«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori