Balbina Battelino Baranovič

Foto: Zasebni arhiv

Življenjepis

Balbina Baranovič Battelino se je rodila 1. novembra 1921 na Dunaju. Najprej je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, nato pa v prvi povojni generaciji slušateljev kot učenka Branka Gavelle diplomirala iz gledališke režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1951. Po tem se je takoj spopadla z vodenjem gledališč – umetniško je vodila Prešernovo gledališče v Kranju, ustanovila je Eksperimentalno gledališče Glej (1955) in oživila Viteško dvorano Križank kot njegovo prizorišče ter bila soustanoviteljica Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani (1956). Poleg navedenih gledališč je režirala v SLG Celje, ljubljanski Drami, v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.


Bila je izraziti predstavnik iskanja novega. S študijskimi obiski v tujino je ohranjala vez slovenske kulture s sodobnimi kulturnimi smernicami. Tako je v slovensko povojno gledališče pripeljala nove avtorje ter preizkušala sveže uprizoritvene pristope. Pri svojih režijah v Celju je uvedla tako imenovano gledališče v krogu, v EG Glej pa se je posvečala režijam tedaj sodobnih avtorjev Faulknerju, Thomasu, zaslužna je za prvi slovenski uprizoritvi Samuela Becketta Konec igre (1961) in O, lepi dnevi (1964). Režirala je tudi v drugih jugoslovanskih gledališčih, predvsem pa večje število radijskih igre v 70. in 80. letih.


Kot piše v utemeljitvi nagrade veliki bršljanov venec ZDUS, ki jo je prejela leta 2015 za življenjsko delo, je njen opus kot eno ključnih gibal sredi 50. let sprožil strukturne spremembe v kontekstu spreminjanja gledališča v Sloveniji že z vpeljavo zavesti o ključni vlogi druge poti, kot tudi z vključevanjem koreografiranega giba ali izvirne glasbe v odrski jezik.


Umrla je v začetku septembra leta 2015.

Režije

Nagrade

Fotogalerija

Viri in literatura

  • Jesenko, Primož. »Eksperiment kot prostorski odmik; Ob devetdesetletnici, Balbina Battelino Baranovič«. Delo 53. 253 (2. 11. 2011). str. 16.
  • Jesenko, Primož. »Ozko usmerjeni in enostransko izobraženi ljudje niso v posebno korist, kultura in umetnost zahtevata široko oblikovanega človeka. Takih v tistem času ni bilo veliko.«; Intervju z Balbino Battelino Baranovič. Dialogi 48. 3–4 (2012). Str. 6–27.
  • Jesenko, Primož. Rob v središču: Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967. Ljubljana: Slovenski gledališki inštitut, 2015.
  • Jesenko, Primož. »The Edge in the Centre: Theatre Experimentation in the Knight's Hall in the Križanke Complex 1955–1972«. V: Occuppying Spaces: Theatre Architecture in Central Europe 1950-2010. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2010.
  • »Pogled nazaj (ali pričevanje o prvih letih obstoja Mladinskega gledališča v Ljubljani)«; Pismo Balbine Battelino Baranovič Tonetu Pavčku, 7. 10. 1970. Tipkopis. Arhiv Slovenskega mladinskega gledališča.
  • Radošević, M. »Žena koja je stvarala pozorišta; Balbina Baranovič, redatelj i dramaturg, osnovala je nekoliko pozorišta u Sloveniji.« Politika (Beograd), 17. 9. 1978.
  • Šuklje, Rapa. »Mladinsko gledališče v Ljubljani«. V: Živo gledališče I: Pogledi na slovensko gledališče v letih 1945–1970, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1975. Knjižnica MGL; 63. Str. 265–79.
  • Taufer, Veno. »Avantgardna in eksperimentalna gledališča; Opis tiskane dokumentacije«. V: Živo gledališče III, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1975. Knjižnica MGL; 65. Str. 7–62.

Zunanje povezave