Zlatko Šugman

Življenjepis

(*28. 8. 1932, Gorišnica pri Ptuju) Večina članov družine Šugman je zapisana gledališču in umetnosti. Zlatko je na gledališki oder stopil že kot otrok v »očetovem teatru« na vasi (glej Danijel Šugman). Po končani srednji šoli se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost. Številne vloge je odigral na odrih Prešernovega gledališča v Kranju, SLG v Celju, Drami v Mariboru in Mestnemu gledališču v Ljubljani. Poznamo ga po nastopih v več monodramah, TV nanizankah, TV nadaljevankah, glasbeno-zabavnih in mladinskih oddajah ter radijskih igrah za otroke in odrasle. Ustvaril je preko dvesto likov. Slovenski gledalci ga spoštujemo zlasti kot žlahtnega komedijanta. Življenje sta igralstvu uspešno posvetila tudi žena, Maja Šugman, in sin, Jernej Šugman.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

  • 1962 Tistega lepega dne
  • 1964 Ne joči, Peter
  • 1965 Po isti poti se ne vračaj
  • 1966 Amandus
  • 1971 Na klancu
  • 1976 Vdovstvo Karoline Žašler
  • 1979 Krč
  • 1983 Dih
  • 1987 Ljubezen nam je vsem v pogubo
  • 1987 Živela svoboda
  • 1988 Poletje v školjki
  • 1988 P.S. Direktor
  • 1990 Decemberski dež
  • 1990 Do konca in naprej
  • 2003 Pod njenim oknom, r. Metod Pevec, celovečerni film

Vloge na radiu

Nagrade

  • 1970 Prešernov sklad, nagrada za vlogo Grega; A. Ayckbourn: Polovične resnice
  • 1975 Borštnikovo srečanje, nagrada občinstva za vlogo Direktorja gledališča; F. Hađić: Naročena komedija
  • 1975 Sklad Staneta Severja za vlogo Bena Silvermana; N. Simon: Večna Mladeniča
  • 1978 Red dela s sebrnim vencem
  • 1981 Nagrada Sterijinega pozorja za vogo Župnika; (I. Cankar Hlapci
  • 1985 Zlati znak na Tednu jugoslovanske satire in humorja v Zagrebu
  • 1986 Borštnikov prstan
  • 1988 Župančičeva nagrada za življenjsko delo
  • 1990 Borštnikova diploma za vlogo Starega Mahona; .M. Synge Junak z zahoda
  • 1998 Borštnikova nagrada za vlogo Orgona; J.B.P.Moliere Tartuffe
  • 2001 Ježkova nagrada
  • 2001 Častni znak svobode Republike Slovenije

Bibliografija

Literatura