Dušan Mlakar

Foto: Arhiv ZDUS


Življenjepis

Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in pedagog. Po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja Slovenskega mladinskegagledališča v Ljubljani. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na AGRFT. Leta 1986 je postal docent in bil leta 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro.


Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.


Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: Sreča v nesreči; I. Cankar: Romantične duše, Jakob Ruda; A. Hieng: Lažna Ivana, Večer ženinov; S. Rozman: Zvonovi; M. Kmecl: Levstikova smrt; A. de Musset: Lorenzaccio; J. Anouilh: Skušnjava ali kaznovana ljubezen; F. Schiller: Marija Stuart; A. P. Čehov: Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov; L. Pirandello: Kaj je resnica; H. Ibsen: Nora, Sovražnik ljudstva; Strindberg: Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem; P. Claudel: Marijino oznanjenje; E. Albee: Kdo se boji Virginije Woolf; A. V. Vampilov: Lov na divje race; P. Turrini: Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani; P. Barnes: Rdeči nosovi; E. Flisar: Kaj pa Leonardo, Nora Nora; A. Miller: Razbito steklo; S. Makarovič: Teta Magda; T. Bernhard: Po vseh višavah je mir, Komedijant; Ritter-Dene-Voss: Izboljševalec sveta, Na cilju; B. Friel: Jaltska igra, Poigra.


Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: Mož z želvo in nanizanko v sedmih delih Konec tedna D. Jovanovića. Napisal je scenarij in realiziral kratki film Portret Vladimirja Skrbinška in več televizijskih prenosov lastnih predstav.


Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

Režije

1991-2000

1981-1990

  • 1990 Akos Kertesz Vdove, MGL
  • 1990 Ivan Cankar Jakob Ruda, SSG Trst
  • 1990 Vaclav Havel Sanacija, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Friedrich Schiller Marija Stuart, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Thomas Bernhard Komedijant, PDG Nova Gorica
  • 1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere George Dandin ali Kaznovani soprog, SSG Trst
  • 1988 Edmond Rostand Cyrano de Bergerac, PDG Nova Gorica
  • 1988 Peter Turrini Trg v Benetkah, SNG Drama Ljubljana
  • 1987 Harold Pinter Stari časi, SLG Celje
  • 1987 August Strindberg Sonata strahov, SLG Celje
  • 1986 Peter Barnes Rdeči nosovi, PDG Nova Gorica
  • 1986 Joseph Kesserling Arzenik in stare čipke, SNG Drama Ljubljana
  • 1985 Christopher Fry Gospa ne bo zgorela, SLG Celje
  • 1985 Noel Coward Hudomušna prikazen, SSG Trst
  • 1985 Pavel Kohout Marija se bori z angeli, SNG Drama Ljubljana
  • 1985 Peter Turrini Meščani, Drama SNG Maribor
  • 1984 Matjaž Kmecl Plebanus Joannes, PDG Nova Gorica
  • 1984 Eugene O'Neill Dolgega dne potovanje v noč, PDG Nova Gorica
  • 1984 Thomas Bernhard Po vseh višavah je mir, PDG Nova Gorica
  • 1983 Edward Albee Gospa iz Dubuqua, SSG Trst
  • 1983 Peter Turrini Jožef in Marija – Lov na podgane, PDG Nova Gorica
  • 1982 Anton Pavlovič Čehov Utva, SNG Drama Ljubljana
  • 1982 Peter Shaffer Amadeus, SLG Celje
  • 1980 Edward Albee Kdo se boji Virginije Woolf?, SSG Trst

Scenografije

Film in televizija

Režije

  • 1978 Portret Vladimirja Skrbinška
  • 1978 Konec tedna
  • 1976 Mož, ki je imel želvo

Scenarist

  • 1978 Portret Vladimirja Skrbinška

Asistent režije

  • 1976 Idealist
  • 1968 Sončni krik
  • 1965 Po isti poti se ne vračaj
  • 1965 Lažnivka
  • 1963 Samorastniki
  • 1962 Minuta za umor
  • 1961 Družinski dnevnik

Nagrade

Viri in literatura

  • Spletna stran MGP

Zunanje povezave