Veronika Drolc

Iz Geslo

Življenjepis

Gledališka in filmska igralka ter prevajalka Veronika Drolc se je rodila 31. marca 1963 v Ljubljani, kjer je obiskovala tudi osnovno in srednjo šolo. Že v tem času je igrala na radiu in televiziji, v začetku gimnazijskih let pa celo v poklicnem gledališču, v MGL. Obstajala je torej samo ena in edina pot in leta 1982 je vpisala študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani. Študij je zaključila v letniku Franceta Jamnika in Toneta Peršaka leta 1985 v vlogi Županje v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski. Diplomirala je leto kasneje.

V začetku ni iskala stalne zaposlitve, ampak je kot svobodna umetnica prepotovala, razen Štajerskih, vsa slovenska institucionalna gledališča (Drama SNG Ljubljana, MGL, Slovensko mladinsko gledališče, SNG Nova Gorica, SSG Trst, Prešernovo gledališče Kranj). S kakovostnim in uspešnim delom se je predstavila po vsej Jugoslaviji, saj so v tem času slovenska gledališča potovala in prejemala nagrade na skoraj vseh jugoslovanskih festivalih. Tako se je zgodilo, da je bila študiozna in delovna Veronika Drolc povabljena k sodelovanju v Hrvaško narodno gledališče v Splitu, kjer je ustvarila vlogo Saše v Platonovu A. P. Čehova in vlogo Lucy v Operi za tri groše B. Brechta in K. Weilla, za katero je prejela leta 1987 dve Gavellini nagradi na festivalu Gavelline večeri v Zagrebu in leta 1990 Zlati lovorjev venec v Sarajevu. V tem času je ustvarila tudi vlogo Silvije v Zločinu na Kozjem otoku Uga Bettija v Slovenskem mladinskem gledališču, z njimi gostovala na MESSu v Sarajevu in prejela najvišjo nagrado Zlati lovorjev venec.

Na teh potovanjih so jo srečali tudi gledališčniki iz Mülheima, se pravi, umetniški vodja Theater an der Ruhr Roberto Culli, ki jo je povabil k sodelovanju. Ponudbo je sprejela in bila članica tega gledališča med leti 1989 in 1993. Sprejeti delo med tujci, z neobvladanjem jezika, ki ti je eno glavnih delovnih orodij, v neznanem prostoru, so zanesljivo kategorije s katerimi se je sposobna spopasti samo Veronika Drolc, in kažejo na njen izjemen karakter. V Nemčiji je živela in delala dve leti, nato pa še eno leto potovala med Mülheimom in Celovcem. Na Bitefu v Beogradu je prejela mednarodno nagrado Schauspielerpreis Kosanović (nagrado si deli s Predragom Mikijem Manojlovićem) leta 1989.

Po izjemnih in zelo raznovrstnih izkušnjah v tujini, se je leta 1993 vrnila v Slovenijo, občasno še igra v Celovcu, sama pa trdi, da vzdržuje kondicijo obvladovanja tujih jezikov s prevajanjem otroške literature. Glede na dolgoletno potovanje iz gledališča v gledališče, se je odločila za drugo varianto in se posvetila delu pri filmu. Sodelovala je v več filmih, za vlogo v filmu Sladke sanje pa je prejela nagrado Vesna in postala Stopova igralka leta.

V gledališču je iskala nove izraze in načine ustvarjanja v Mini teatru v Ljubljani in tudi v ljubljanski Drami, dokler se leta 2004 ni zaposlila za 3 sezone v Drami SNG Maribor, nato pa leta 2007 postala članica SNG Drame Ljubljana.

V intervjuju v Delu (»6.10. 2001) je igralka razkrila svoj ključ za kakovostno in iskreno ter izjemno kvalitetno ustvarjanje na filmskem platnu in odrskih deskah: »Pri vsaki vlogi skušam najprej najti eno samo samcato izhodiščno točko, pravi temeljni kamen. Nekaj, kar me pritegne, kar se dotakne mojega srca, duše, izkušenj. To je moja iskrena osnova, na kateri lahko gradim. Najpomembnejša so čustva, tehnika je lahko igralcu le v pomoč. Vsaka vloga mora imeti dušo. Balzam za mojo dušo pa je odmev pri gledalcih, saj gledaliških iger in filma seveda ne delamo le zase in za svoje prijatelje, temveč za občinstvo."

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

1979-1990

  • 1987 Silvija; Ugo Betti Zločin na Kozjem otoku, r. Paolo Magelli, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

Vloge na filmu in televiziji

  • 2009 Alma; Alma M. Karlin. Samotno potovanje, r. Marta Frelih, Cebram in RTV Slovenija
  • 2005 Uglaševanje, r. Igor Šterk, A.A.C. Productions/ TV Slovenija
  • 2003 Pesnikov portret z dvojnikom, r. Franci Slak, TV Slovenija in Česka Televize Praha
  • 2001 Mama; Sladke sanje, r. Sašo Podgoršek, Arsmedia Ljubljana
  • 2000 Svobodna si, odloči se, r. Miha Mazzini, E-motion Film, Ljubljana
  • 1999 Vrvohodec, r. Hanna A. W. Slak, Bindweed Soundvision
  • 1987 Živela svoboda, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
  • 1987 Ljubezen nam je vsem v pogubo, r. Jože Gale, TV Ljubljana in Viba film Ljubljana
  • 1982 Veronika; Pustota, r. Jože Gale, Viba film Ljubljana
  • 1979 Dekle s pirančamai; Ubij me nežno, r. Boštjan Hladnik, Viba Film Ljubljana

Nagrade

  • 2008 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Katice (H.von Kleist Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem, SNG Drama Ljubljana)obrazložitev
  • 2005 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogi: Jermanova mati ( I. Cankar Hlapci, Drama SNG Maribor) in Gertruda ( B. M. Koltes Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Mini teater/Glej Ljubljana)obrazložitev
  • 2004 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Fedre (J. Racine Fedra, SNG Drama Ljubljana)
  • 2003 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Schneewittchen (Walser/Buljan Schneewittchen After Party, Mini teater Ljubljana in Cankarjev dom)
  • 2001 Nagrada Vesna za najboljšo igralko, Slovenski filmski festival Portorož (za vlogo Mame v filmu Sladke sanje)
  • 2001 Nagrada za igralko leta revije Stop, Slovenski filmski festival Portorož
  • 1990 Zlati lovorjev venec MES Sarajevo za vlogo Lucy/Belega klovna (B. Brecht Beraška opera HNK Split)
  • 1989 Nagrada Prešernovega sklada za vloge v Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana
  • 1989 Mednarodna nagrada Schauspielerpreis Kosanović (nagrado si deli s Predragom Mikijem Manojlovićem), Nemčija/Jugoslavija, BITEF
  • 1988 Nagrada Sklada Staneta Severja za vloge v Slovenskem mladinskem gledališču
  • 1988 Zlati lovorjev venec MES Sarajevo za vlogo Silvije (U. Betti Zločinu na Kozjem otoku, SMG Ljubljana)
  • 1987 Nagrada Branka Gavelle za najboljšo žensko vlogo, Gavelline večeri, Zagreb
  • 1987 Nagrada za najboljšo mlado igralko na festivalu Gavelline večeri v Zagrebu
  • 1987 Zlata ptica
  • 1986 Prešernova nagrada za študente (AGRFT)

Literatura

Zunanje povezave