Geslo:Na današnji dan/Januar

Iz Geslo

1. januar


1913
Na Štukih pri Ptuju se je rodil Ivan Potrč, avtor trilogije Kreflova kmetija, Lacko in Krefli ter Krefli.

1939
V Mariboru se je rodila Svetlana Makarovič, avtorica Vile Maline, Žalik žene, Malega kakaduja, Kosovirja, Pelin žene, Kune Kunigunde, Škrata Kuzme, Tete Magde, Sneguročke ...

1942
V Krškem se je rodil Mirko Bogataj. Igralec, ki je velik del svojega življenja posvetil tudi novinarstvu na Radiu Slovenija.

2004
V Ljubljani je umrl Igor Torkar. Pisatelj. Dramatik. Pesnik.

2. januar

2005
Umrl je Franci Križaj, gledališki in filmski režiser.

3. januar

1958
Umrla je igralka Avgusta Danilova.

4. januar

1934
Rodil se je Črt Škodlar, lutkar-animator, lutkar-učitelj animacije, lutkar-voditelj lutkovnega oddelka na RTV, lutkar-režiser prvega celovečernega lutkovnega filma Zvezdica Zaspanka (gledališka režija: Jože Pengov).

5. januar

1894
V Trstu se je rodil režiser, igralec, prevajalec in pisec Rade Pregarc, "Martin Kačur med slovenskimi umetniki."

6. januar


1848
V Novem mestu prvič uprizorijo Linhartovo delo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Za tisti čas politična in revolucionarna komedija je bila v slovenskem jeziku natisnjena že leta 1790, vendar je zaradi obravnavane tematike tako dolgo čakala na uprizoritev.


1928
V Ljubljani se je rodil Bojan Čebulj, glavni organizator, vodja, režiser in igralec Gledališča Tone Čufar Jesenice.


1939
V Ljubljani se je rodil Peter Militarev. Igralec. Režiser. Pobudnik Ostrovrharjevih kulturnih srečanj.


1991
V Ljubljani je umrla igralka, pisateljica, prevajalka in gledališka pedagoginja Alja Tkačev.

7. januar


1943
Umrl je izumitelj Nikola Tesla. "He will stand, immortal, in the very living heart of time. He will stand high above, to be closer to the sky. Nothing will be hidden or unknown to him anymore." Tako pa se od njega poslovijo v gledališki predstavi Tesla Electric Company, ki jo je režiral Tomaž Pandur.


1944
Rodil se je Zvone Šedlbauer. Režiser, igralec in pedagog. »Umetnost je norost, norost globine, vztrajanja in videnja,« je za SiGledal podal svojo definicijo umetnosti.

8. januar


1958
V Ljubljani se je rodila Mojca Kranjc. Dramaturginja. Urednica. Prevajalka. V obrazložitvi Grün-Filipičeve nagrade so zapisali: »Njeno delo odlikujejo ostra inteligentnost, vrhunska izobraženost, ki jo ob vsaki uprizoritvi poglablja s študijem novih vsebin, široka razgledanost tako po dogajanju v sodobnem evropskem gledališču in dramatiki kot po drugih področjih kulture, izjemen občutek za jezik in njegove izrazne možnosti v gledališču, pretanjen posluh za sodelavce režiserje in še posebej igralce, sposobnost za sodelovanje v spremenljivih gledaliških ekipah in vselej angažirana zavzetost za skupinsko delo ter naravnost erotična zavezanost uprizoritvenemu ustvarjanju.«


1967
V Šempetru pri Novi Gorici se je rodila Neda R. Bric. Dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča in v.d. direktorja SNG Nova Gorica, ki ji preskoki na vsak način niso tuji: najprej je iz šepetalke postala igralka, potem iz igralke režiserka in zdaj obuva še čevlje direktorja.


1980
V Ljubljani je umrl Emil Smasek. Dramaturg. Režiser. Publicist. Pedagog.

9. januar


1922
V Kranju je umrl Saša Kump. Režiser. Scenograf. Tehnični vodja kranjskega gledališča.

10. januar


1950
V Ljubljani se rodi Polona Vetrih. Znana, priznana in priljubljena slovenska gledališka umetnica.

11. januar


1902
Umrl je Josip Nolli. Igralec.


1912
V Trstu se je rodil igralec Milan Brezigar.


1943
V Ljubljani je umrl slikar, ilustrator in scenograf Ivan Vavpotič.


1964
V Slovenj Gradcu je umrl pisatelj, dramatik in pesnik Fran Ksaver Meško.


1970
V Koroški Beli se je rodil Gregor Čušin.


1975
V Ljubljani je umrl France Koblar. Literarni zgodovinar. Gledališki kritik. Urednik. Prešernov in Kidričev nagrajenec.


1993
V Ljubljani je umrla baletna plesalka in plesna pedagoginja Lydia Wisiak.

12. januar


1944
Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda izda odlok o ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališča s sedežem v Črnomlju. Ta fenomen svojega časa nam še danes govori o tem, da se je slovenska državnost utemeljila in izoblikovala na kulturnih temeljih in ne gospodarski ali politični moči.

Rodil se je Petar Ugrin, džezovski trobentač, ki je veljal za enega najboljših solistov Big banda RTV Slovenija in je uspešno nastopal tudi na tujih odrih ter v 90ih napisal glasbo za več kot 20 predstav slovenskih gledališč.


1948
V Trstu se je rodila gledališka publicistka in kritičarka Bogomila Kravos.


1954
V Ljubljani je umrla Marija Vera, prva redna profesorica za dramsko igro na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost.


1976
V Oxfordu je umrla pisateljica kriminalk Agatha Christie, v Sloveniji pa se je rodil Gašper Troha, gledališki analitik in pisec manj napetih, a zato vrhunskih literarnih recenzij.


1981
V Ljubljani je umrla gledališka in filmska igralka Ruša Bojc, ki je v filmu Srečno, Kekec nastopila v vlogi Pehte.


1984
V MGL se je odvila premiera predstave Hamlet (rež. Mile Korun), ki je prejela Borštnikovo nagrado za uprizoritev v celoti.

13. januar


1914
V Zagorju ob Savi se je rodil dramaturg, prevajalec in publicist Janez Negro.


1930
Junak risanega filma Miki Mišek se prvič pojavi v stripu.

14. januar


1898
V Kranju se je rodil Fran Roš. Vesten pedagog in mladinski pisatelj, po katerem se še danes imenuje osnovna šola v Celju.

15. januar


1884
V Kranjski Gori se je rodil pisatelj in oče literarnega junaka Kekca, Josip Vandot. Kekec je dobil tudi nekaj gledaliških uprizoritev, pri katerih pa poleg poznanih naslovov Kekec, Kekec in Mojca, izstopajo predelave motiva in povabljivi naslovi Kekec kontra Rožletova banda, po ljudskih motivih do dna prignana goveja spevoigra (Kud France Prešeren), Kekec je pač Kekec (SNG MB) ali Kekec. Gibalna premetanka s tekstom (SMG).

16. januar


1949
V Mariboru se je rodila Breda Varl. Po osnovni izobrazbi arhitektka, ki deluje kot oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka in je bila več let tudi direktorica Lutkovnega gledališča Maribor. Formula njenega dela: preproste oblike + duhovite kombinacije tehnologije + neobičajni materiali = večna lutka, ki preživi svojega oblikovalca.


1965
V Ljubljani se je rodil lutkovni režiser Saša Jovanović.


1968
V Ljubljani je umrl gledališki režiser in publicist Ferdo Delak. Tudi režiser drugega slovenskega igranega filma Triglavske strmine.


1977
V Ljubljani se je rodila filmska igralka Manca Dorrer.

17. januar


1866
V Laškem se je rodil Josip Boc. Pred prvo svetovno vojno je bil eden najvidnejših gledaliških ustvarjalcev v Celju in Mariboru.


1950
V Ljubljani se je rodila Barbara Levstik, za prijatelje Bara. Igralka, ki je prvič stopila na oder kot osemletna deklica v predstavi Pikica in Tonček (rež. B. Battelino Baranovič, SMG).


2000
V Ljubljani je umrl književnik, gledališki režiser, dramaturg, umetniški vodja in režiser filma Kala, Andrej Hieng.

18. januar


1866
V Ljubljani se je rodil Anton Verovšek. Eden prvih poklicnih gledaliških igralcev, ki je leta 1887 postal član Slovenskega dramskega gledališča. V ospredju njegove gledališke poti je bil vselej prirojeni dar za komedijske like in burkaške nastope, ki pa je bil večkrat izrabljen. Tako je Ivan Cankar o njem v nekrologu napisal, da je bil Verovšek eden najimenitnejših sinov tistega slovenskega naroda, ki se je smejal, ko pa bi mu bilo dano ustvarjati v drugačnih okoliščinah, bi pa bil Verovšek še veliko več kot »komedijant.«


1914
V Ljubljani se je rodil pisatelj, pesnik, dramatik in esejist Vitomil Zupan.


1921
V Mežici se je rodil filmski in gledališki scenograf Mirko Lipužič.


1935
V Celju se je rodil gledališki in filmski igralec Boris Juh. Z ženo Mojco Ribič in hčerjo Polono Juh so najbrž edina igralska družina, ki je bila sočasno zaposlena v SNG Ljubljana.


1948
V Ljubljani se je rodil skladatelj, aranžer, violinist in pedagog Jani Golob.

19. januar


1930
V Ljubljani se je rodila igralka Nada Bavdaž.

20. januar


1924
V Rosalnicah pri Metliki se je rodil Drago Makuc. Igralec, ki je leta 1958 prvi odigral Profesorja v Ionescovi (anti)drami Učna ura (v režiji Žarka Petana, z Dušo Počkaj kot Učenko in Milo Kačič kot Služabnico). »Zaradi prepada med iskreno človečnostjo igralca in absurdnostjo vloge, ki je Makuca silila, da je igral 'proti sebi', je njegova igra postala nekam brechtovsko potujena. Vendar je to počel naravno, niti najmanj vsiljivo. S 'potujitvenim' načinom je dosegel veliko večjo grozljivost Profesorja, kot bi jo igralec, ki nosi absurd v sebi. Makuc je s človeško čistostjo razčlenil absurd in ga razkril v vsej srhljivi pošastnosti,« je njegovo vlogo jasno opisal Polde Bibič v delu Soigralci, za razliko od kritikov, ki niso prav dobro vedeli, kaj naj z absurdnim Ionescom počnejo.


1936
V Ljubljani se je rodil gledališki in filmski režiser Franci Križaj. Soustanovitelj Odra 57, za katerega je postavil krstne in za slovensko gledališko zgodovino prelomne uprizoritve Smoletove Antigone ter Kozakove Afere in Dialogov. Na njegov 44. rojstni dan leta 1980 pa se s prvo slovensko zmago v alpskem smučanju - z zmago na slalomu v Wengnu, v zgodovino vpiše še en Križaj, Bojan Križaj.


1949
V Viñi del Mar v Čilu je umrla igralka Nora Gregor.


1960
V Ljubljani se je rodil producent, igralec in direktor Ane Desetnice Gorazd Osojnik - Goro.

21. januar


1920
Na današnji dan se je v Ljubljani s predstavo Čarobne gosli začela prva sezona (pol)poklicnega gledališča Slovensko marionetno gledališče, katerega ustanovitelj in idejni vodja je bil slikar Milan Klemenčič.


1993
V Ljubljani je umrl pisatelj in dramatik Marko Švabič.


2001
V Ljubljani je umrl Nace Simončič. Igralec. Lutkar. Režiser. Pisatelj. Nepozabni Radovedni Taček.


2014
Umrla je Marjana Krošl, igralka in bivša članica ansambla SNG Nova Gorica.

22. januar


1898
V Ljubljani se je rodil igralec in režiser Jože Kovič, ki se je med leti 1930 in 1941 v SNG MB podpisal pod 81 režij od skupno 152 uprizoritev.


1921
Rodila se je Pavla Brunčko. Borka v NOB in igralka na osvobojenem ozemlju, potem pa dolgoletna članica Drame Maribor.


1942
V Ljubljani se je rodila Meta Hočevar. Najprej arhitektka, potem scenografka, režiserka, tudi kostumografka in dramatičarka, pa publicistka in pedagoginja na AGRFT, je bila večkratna Borštnikova nagrajenka. Predvsem je bila utemeljiteljica sodobne slovenske scenografije in kakor v knjigi Sto slovenskih dramskih umetnikov povzamejo: »V scenografiji Mete Hočevar je enakovredno zasežena tudi režija in, vice verisa, v režiji scenografija. Zaradi take nerazvezljive prepletenosti »oblike in vsebine« je Metino scenografijo takoj treba preimenovati in tudi (re)definirati kot – dramaturgijo prostora.«


1964
V Ljubljani se je rodila Vesna Jevnikar. Igralka. Nekje na začetku kariere 13-letna Milena iz filma Sreča na vrvici, v katero so se zaljubljali in ji pisali vojaki iz vse Jugoslavije, zadnja leta pa članica igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.


2004
Na Golniku je umrl Dane Zajc. Pesnik. Dramatik. Esejist. Otrok reke.


2004
V Zagrebu je umrl igralec in režiser Anton Marti.


2004
Umrl je pisatelj, dramatik, esejist in politik Rudi Šeligo.

23. januar



1878
V Vinici v Beli krajini se je rodil Oton Župančič. Pisatelj in prevajalec, od leta 1920 dramaturg ljubljanske Drame, nato upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Eden naših prvih pomembnejših prevajalcev, ki je s svojimi prevodi renesančne dramatike pomembno vplival na naše razglede po svetovni književnosti v 1. polovici 20 stoletja.


1931
V Šmavru blizu Trebnjega se je rodila slovenska igralka Iva Zupančič. Prejemnica Borštnikovega prstana. Subtilna Sofija Aleksandrovna v Stričku Vanji (A. P. Čehov), od notranje tragike obsijana Irina Arkadina v Utvi (A. P. Čehov), značajsko zahtevna Ismena v Antigoni (D. Smole), neulovljiva Reka v Otrocih reke (D. Zajc), bleščeča, igriva, ledeno posmehljiva, vznemirljivo drzna, strastna in cinična markiza Marteuil v Kvartetu (H. Müller) in tako naprej za približno 130 gledaliških vlog.


1987
V Ljubljani je umrl pesnik in dramatik Gregor Strniša.


1961
V Murski Soboti se je rodil Bojan Jablanovec. Režiser in avtor, ki ga gledališče zanima predvsem kot medij komunikacije in ne polje estetizacije.

24. januar


1884
Na oder Deželnega gledališča je prvič stopila Avgusta Danilova in nastopila v Tylovi drami Požigalčeva hči. Stara je bila 15 let.


1960
V Ilirski Bistrici se je rodil Dragan Živadinov. Atraktor z astroportretom: Sonce in Merkur njegovega znamenja mu v zibko položita nadarjenost in inovativnost, ki ju z odločnostjo in močno vizijo usmerja v svojih ambicioznih projektih. Jupiter, Luna in Venera v znamenju avanturističnega Strelca pa mu vlivajo prepričanje o vizionarski vlogi umetnika in umetnine. Saturn in Mars v Kozorogu pa ga opremita z vztrajnostjo in disciplino.


2004
V ljubljanski Drami se je zgodila premiera predstave Iskanje izgubljenega časa (rež. Dušan Jovanović), ki je dobila Borštnikovo nagrado za uprizoritev v celoti.

25. januar


1931
V Zemunu v Srbiji se je rodil baletni plesalec Iko Otrin. Svojo ustvarjalno moč je usmerjal v pedagoško in koreografsko delo, vodil je baletni ansambel v Mariboru in prav tam začel tudi s srednješolskim baletnim izobraževanjem na Nižji in Srednji baletni šoli. »Ljudje plešemo o sebi … Ne plešemo o stvareh okoli sebe,« je rad povedal.


1955
Umrl je slovenski etnolog Niko Kuret. Začetnik in urednik listov Ljudski oder in zbirke Ljudske igre.


1985
Umrl je igralec Pavle Jeršin.


1993
V Trstu je umrl igralec Jožko Lukeš.

26. januar


1939
Rodila se je prevajalka, dobitnica nagrade Prešernovega sklada in Sovretova nagrajenka Marija Javoršek. Prevajala je francoske pesnike, od francoskih dramatikov pa se je lotila del Corneilla, Molliera, Pierra de Marivauxa in Racina.


2001
V tržaškem gledališču se je zgodila premiera Linhartove predstave Ta veseli dan ali Matiček se bo uženu, v režiji Vita Tauferja. S to premiero se je začel Tauferjev triletni zmagovalni pohod z Linhartom na festival Teden slovenske drame, kjer je tri leta zapored prejel nagrado za najboljšo predstavo v celoti: leta 2001 za predstavo Ta veseli dan ali Matiček se bo uženu (SSG), leta 2002 za predstavo Županova Micka (PGK), leta 2003 pa še za predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi (LGL). Taufer je sicer štirikrat režiral Linhartovo dramo Ta veseli dan ali Matiček se ženi (SLG Celje, SNG Ljubljana, SSG Trst, LGL)

27. januar


1756
V Salzburgu se je rodil wunderkind Wolfgang Amadeus Mozart, glasbenik in skladatelj, katerega opere so pogosto uprizorjene tudi na slovenskih odrih, njegova glasba pa uporabljena v gledaliških predstavah. Obstaja pa še »predstava ob glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta v režiji Jerneja Lorencija in dramaturgiji Nebojše Pop Tasića«, pri kateri gre za dramsko interpretacijo Mozartovega dela (APT Novo mesto, 2007). Osebna gledališka maša, kot je predstavo opisal Lorenci, je imela zgolj dve ponovitvi in se je vpisala v zgodovino bolj zaradi spora in medijskega posredovanja med ustvarjalci in vodstvom gledališča.

28. januar


1927
V Celju se je rodil pisatelj, dramatik in filmski igralec Smiljan Rozman.


1934
V Ljubljani se je rodila gledališka in filmska igralka Vera Per.


1936
V Kropi se je rodil igralec Tone Šolar.


1952
V Ljubljani je umrla igralka Polonca Juvan.


1970
V Ljubljani se je rodil igralec Jernej Kuntner.


1980
V Ljubljani je umrl pisatelj Ciril Kosmač. Njegove zgodbe so našle pot tudi na gledališke deske, predstava Pogovori, Samogovori pa je bila uvrščena v tekmovalni program 45. Festivala Borštnikovo srečanje.


1999
V Radovljici je umrla igralka Pavla Brunčko.

V SNG Nova Gorica se je zgodila premiera predstave Konec igre (rež. V. Taufer), ki je bila najuspešnejša predstava sezone 1998/1999.

29. januar


1860
Rodil se je Anton Pavlovič Čehov.


1861
Na današnji dan je bila v Trstu ustanovljena slovenska čitalnica, prej kot v Ljubljani in Mariboru, kar kaže na odkrit izraz slovenskega narodnega gibanja, iz česar se je kasneje formiralo tudi tržaško Dramatično društvo.


1940
V Mariboru se je rodil igralec Rado Pavalec. Član igralskega ansambla SNG MB je leta 2004 prejel Glazerjevo nagrado, najvišjo nagrado, ki jo mestna občina Maribor podeljuje za življenjsko delo na področju kulture. Kot so zapisali v obrazložitvi, »je slovenska dramatika v njem našla poglobljenega in posebno skrbnega interpreta, ki je odigral okoli 150 vlog in sodeloval na več kot 6000 vajah (…) Pavalec je nepogrešljiv tudi v drugih medijih - na radiu, televiziji in filmu. Med številnimi filmskimi in televizijskimi vlogami se je še zlasti odlikoval v vlogi skladatelja Gustava Ipavca v znani Žižkovi televizijski sagi Ipavci


1966
V Kranju se je rodila Maruša Oblak. Igralka SMG, ki je v avtorskem projektu Diva svetnica mati prasica pod drobnogled vzela fenomen igralke in prikazala zaodrski ustvarjalni proces nastajanja predstave, s čemer je navdušila tudi srednješolce umetniške gimnazije SVŠGL (2011), ki so za spletno stran Mladinskega gledališča zapisali: »Neobičajna, polna presenečenj, samosvoja, novodobna, a hkrati nostalgična predstava, ki gledalcem ne pusti dihati še nekaj časa po koncu.«

30. januar


1942
V Varaždinu se je rodila Teja Glažar. Igralka, ki v filmu ni nikoli igrala partizank, kmečkih žena, saj ji je že Mile Klopčič rekel, da ne zgleda kot Slovenka, ampak bolj kot Francozinja. Zato pa je bila mama Nataše Matjašec (Radio.doc) in Tanje Ribič (Kajmak in marmelada).


1962
V Novem mestu se je rodil Jonas Žnidaršič.


2005
V Ljubljani je umrla igralka Ančka Levar.


2009
Na današnji dan se je odvila premiera predstave Macbeth po Shakespearu, v režiji Ivice Buljana, v koprodukciji Mini teatra z Novim kazalištem Zagreb in Cankarjevim domom. Poleg treh Borštnikovih nagrad velja omeniti še Nagrado kubanskih kritikov in pisateljev za najboljšo tujo predstavo prikazano na Kubi v letu 2009 ter gostovanje na festivalu Theate Olympics v Seoulu (Koreja) ter newyorškem gledališču La MaMa (ZDA), kjer je Randy Gener, priznani kritik in teatrolog zapisal: »Macbeth po Shakespearu je pravo razkritje. Zaželel sem se naučiti se slovenščine in postati član skupine. Čudoviti igralci in režiser Ivica Buljan kot provokator svetovne klase. To je predstava, ki jo morate videti.«

31. januar


1899
V Ljubljani se je rodil igralec Pavle Kovič. Brat režiserja Jožeta Koviča, pred vojno član gledališkega ansambla v Drami Maribor, po vojni pa se je pridružil igralski ekipi ljubljanske Drame. Že v svojem mariborskem obdobju je na gostovanjih osvajal ljubljansko občinstvo, predvsem z dvema vlogama: Kantorjem (Kralja na Betajnovi) in romarjem Luko (Na dnu), obe v režiji brata Jožeta.


1964
V Novem mestu se je rodil dramaturg in gledališki režiser Matjaž Berger. Eden od glavnih pobudnikov za ustanovitev, zdaj pa tudi ravnatelj Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu. Med drugim je režiral tudi proslave za 5., 10. in 20. obletnico samostojnosti Slovenije, poslovilni nastop plesalcev Katarine Venturini in Andreja Škufce z naslovom Neskončnost je večnost, odprtje Gira d’Italia v Kranju z naslovom Nomadi lepote itd.

1977
Na današnji dan je v Mariboru umrl režiser Branko Gombač.