Aleksander Krošl

Iz Geslo

(Preusmerjeno s strani Sandi Krošl)
Foto: Arhiv FBS

Življenjepis

(*31.10.1930, † 26.08.2016)
Dramski igralec in nosilec Borštnikovega prstana Aleksander Krošl se je rodil 31. oktobra 1930 v Ljubljani. Dramsko igro je študiral je na AIU v Ljubljani. Bil je član mnogih slovenskih gledališč, dve desetletji je igral v SLG v Celju, potem v PDG v Novi Gorici, krajši čas pa tudi mariborske in ljubljanske Drame. Kot igralec karakternih likov s smislom za satiro je bil med nosilci repertoarja v Celju in Novi Gorici, vmes je ob številnih gledaliških vlogah ustvaril tudi pomembne filmske in televizijske vloge. Za svoje stvaritve je prejel leta 1967 Nagrado Prešernovega sklada, leta 1971 nagrado Borštnikovega srečanja in Severjevo nagrado, za življenjsko delo pa je prejel leta 2000 Borštnikov prstan.

Za njegovo izbiro igralskega poklica so, kot pove v nekem pogovoru, odločilni trije »krivci«: igralca Stane Sever in Mira Stupica ter pokojni mariborski gledališčnik Jože Mlakar, ki ga je povabil k sodelovanju z amatersko gledališko skupino. Nekaj mesecev kasneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem Okrajnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral z vlogo Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Polletnemu ptujskemu obdobju je sledil študij igre na ljubljanski Akademiji, temu pa angažmaji v različnih gledališčih.

»Zgodba tega markantnega odrskega umetnika se je od vsega začetka vrtela okoli zrelih moških postav ali tako imenovanih karakternih vlog, s katerimi je Krošl pravzaprav postal svojevrsten pojem med svojimi kolegi, seveda predvsem vrstniki,« ugotavlja teatrolog Vasja Predan, ki v portretu igralca najprej izpostavi izjemno pohvalno oceno, ki jo je strogi kritik Josip Vidmar podal o njegovi vlogi Sofoklovega Ojdipa (v celjski uprizoritvi režiserja D. Radojevića, 1968): »Bil je kratko malo mogočen in pretresljiv. Po odhodu Ivana Levarja menda prvi junak resničnega formata na naših odrih.«

V oblikovanju zapletenih značajev je Krošl, kot zapiše Predan, »zmeraj izhajal iz psihološko nadrobno razčlenjene karakterizacije in še posebej kultivirane govorne natančnosti, logičnosti in doslednosti, zasidranih v najbolj znamenitih slovenskih izročilih tako imenovanega žlahtnega odrskega realizma«. Takšna značaja sta v Krošlovem celjskem obdobju Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah in Thomas Becket v Eliotovem Umoru v katedrali (oba pod režijskim vodstvom F. Križaja). Za Hoedererja in za vlogo Gornika v Cankarjevi komediji Za narodov blagor (režija M. Korun) je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, za Thomasa Becketa je bil leta 1971 nagrajen na Borštnikovem srečanju; istega leta je sledila Severjeva nagrada.

Iz novogoriškega obdobja se najraje spominja naslovne vloge v ambientalni postavitvi Don Kihota (dramatizacija M. A. Bulgakov, režija Z. Šedlbauer, 1984), pa likov, kot sta James Tyrone v O'Neillovem Dolgega dneva potovanju v noč in Bruscon v Bernhardovem Komedijantu (oba pod režijskim vodstvom D. Mlakarja, 1984 in 1989). S slednjim je Krošl obeležil petintrideset let igralske kariere in kritik Andrej Inkret je zapisal, da »suvereno, z ležernim humorjem in učinkovitimi teatraličnimi poudarki zmaguje obsežno in komplicirano Bernhardovo partituro«. Čeprav se je leta 1992 upokojil, je z novogoriškim gledališčem še naprej sodeloval, tudi v času odlikovanja z Borštnikovim prstanom, ko je upodobil lik Padarja v uprizoritvi Tistega lepega dne (dramatizacija Kosmačeve novele S. Fišer, režija B. Kobal).

Umrl je 26. avgusta 2016.

Vloge v gledališču

2001-

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

1951-1960

Vloge na filmu in televiziji

  • 2006 Tea, r. Hanna A. W. Slak, Gustav Film - Ljubljana, SPI International, Warszawa, Jadran film - Zagreb, Studio Maj - Ljubljana, TV Slovenija, SCCA / Pro.Ba - Sarajevo
  • 1989 Wrabetz; Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
  • 1982 Profesor; Razseljena oseba, r. Marjan Ciglič, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1982 Profesor Brodnik; Učna leta izumitelja Polža, r. Željko Kozinc, Viba film Ljubljana
  • 1978 Jagodin oče; Ko zorijo jagode, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
  • 1976 Idealist, r. Igor Pretnar, Viba film Ljubljana
  • 1976 Lojzek; Bele trave, r. Boštjan Hladnik, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1975 Zdešar; Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana
  • 1975 Ivan; Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana
  • 1975 Med strahom in dolžnostjo, r. Vojko Duletič, Viba film - Ljubljana | Vesna film - Ljubljana
  • 1973 Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič, Vesna film Ljubljana in RTV Ljubljana
  • 1972 Lov na jelene, Fadil Hadžić, FAS - Filmski autorski studio - Zagreb
  • 1966 Amandus, r. France Štiglic, Viba film - Ljubljana

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
  • Slovenski gledališki inštitut

Zunanje povezave