Jerica Mrzel: Razlika med redakcijama
Vrstica 3: Vrstica 3:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Igralka in pevka Jerica Mrzel se je rodila 11.4. 1945 v Turiški vasi. AGRFT v Ljubljani je obiskovala od leta 1964 do 1968 in študij zaključila v letniku Vide Juvanove z vlogo Margaret v Fryevi komediji Gospa ne bo zgorela. Diplomirala je lat 1972. Ves čas se je dodatno izpopolnjevala v solopetju.  
Igralka in pevka Jerica Mrzel se je rodila 11.4. 1945 v Turiški vasi. [[AGRFT]] v Ljubljani je obiskovala od leta 1964 do 1968 in študij zaključila v letniku [[Vida Juvan|Vide Juvanove]] z vlogo '''Margaret''' v Fryevi komediji ''Gospa ne bo zgorela''. Diplomirala je leta 1972. Ves čas se je dodatno izpopolnjevala v solopetju.  


Kljub temu, da je takoj po študiju sprejela angažma v PDG Nova Gorica, kjer je bila od 1969 do 1973, od 1975 pa je bila članica ljubljanske Drame, do svojega odhoda med politike, so bile v mladosti najbolj opazne vloge, ki jih je naredila v Eksperimentalnem gledališču Glej in v Pekarni.  
Kljub temu, da je takoj po študiju sprejela angažma v [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]], kjer je bila od leta 1969 do 1973, od 1975 pa je bila članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]] do svojega odhoda med politike, so bile v mladosti najbolj opazne vloge, ki jih je naredila v [[Gledališče Glej|Eksperimentalnem gledališču Glej]] in v [[Pekarna|Pekarni]]. Leta 1975 je prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Cipe''' v predstavi ''Tako, tako!'' v izvedbi gledališča Pekarna, dvakrat pa je bila nagrajena z Borštnikovo nagrado za igro v izvedbi predstav Gledališča Glej, in sicer leta 1986 za vlogo '''Caval''' v igri Toma Sheparda ''Summertime'' in naslednje leto za vloge '''1Ž, Usta in Nastopajoči''' v kompilaciji Beckettovih tekstov ''Komedija/ Ne jaz/ Katastrofa''.  


, 1969–73 je bila članica PDG, 1975 je bila angažirana v lj. Drami. Umetniški vrh je dosegla v komičnih vlogah. Med opaznejšimi so bile: Nežika (A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi), Terezka (C. Goldoni, Primorske zdrahe), Marjutka (B. Kreft, Balada o poročniku in Marjutki), Petypon (G. Feydeau, Dama iz Maxima). Nastopala je tudi  kot šansonjerka (besedila Prešerna, Cankarja, O. Župančiča, K. Destovnika, T. Pavčka, B. Brechta; zgoščenka Pusti pevcu peti, 1999), na recitalih, v več slov. filmih (Boj na požiralniku J. Drozga) in TV-nadaljevankah (Dekameron G. Boccaccia in S. Vuge). 2000–04 je bila poslanka Združene liste socialnih demokratov v Državnem zboru RS. Borštnikova n. 1975, 1986, 1987.
Gledališki umetniški vrh je dosegla v komičnih vlogah. Nastopala je tudi  kot šansonjerka in leta 1999 izdela zgoščenko ''Pusti pevcu peti''. Kot mojstrica interpretacije umetniške besede je nastopala na recitalih, sodelovala pa je tudi v več slovenskih filmih ter TV-nadaljevankah.  
 
Med leti 2000 in 2004 je bila poslanka Združene liste socialnih demokratov v Državnem zboru RS.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 16:58, 16. januar 2011


Življenjepis

Igralka in pevka Jerica Mrzel se je rodila 11.4. 1945 v Turiški vasi. AGRFT v Ljubljani je obiskovala od leta 1964 do 1968 in študij zaključila v letniku Vide Juvanove z vlogo Margaret v Fryevi komediji Gospa ne bo zgorela. Diplomirala je leta 1972. Ves čas se je dodatno izpopolnjevala v solopetju.

Kljub temu, da je takoj po študiju sprejela angažma v PDG Nova Gorica, kjer je bila od leta 1969 do 1973, od 1975 pa je bila članica ljubljanske Drame do svojega odhoda med politike, so bile v mladosti najbolj opazne vloge, ki jih je naredila v Eksperimentalnem gledališču Glej in v Pekarni. Leta 1975 je prejela Borštnikova nagrada za igro za vlogo Cipe v predstavi Tako, tako! v izvedbi gledališča Pekarna, dvakrat pa je bila nagrajena z Borštnikovo nagrado za igro v izvedbi predstav Gledališča Glej, in sicer leta 1986 za vlogo Caval v igri Toma Sheparda Summertime in naslednje leto za vloge 1Ž, Usta in Nastopajoči v kompilaciji Beckettovih tekstov Komedija/ Ne jaz/ Katastrofa.

Gledališki umetniški vrh je dosegla v komičnih vlogah. Nastopala je tudi kot šansonjerka in leta 1999 izdela zgoščenko Pusti pevcu peti. Kot mojstrica interpretacije umetniške besede je nastopala na recitalih, sodelovala pa je tudi v več slovenskih filmih ter TV-nadaljevankah.

Med leti 2000 in 2004 je bila poslanka Združene liste socialnih demokratov v Državnem zboru RS.

Vloge v gledališču

Film in televizija

film

televizija

Radijske vloge

Nagrade

  • 1987 Borštnikova nagrada za igro, za vloge 1Ž, Usta in Nastopajoči (Beckett Komedija/ Ne jaz/ Katastrofa, EG Glej Ljubljana)
  • 1986 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Caval (Shepard Summertime, EG Glej Ljubljana)
  • 1975 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Cipe (Kovač Tako, tako!, gledališče Pekarna, Ljubljana)

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Jerica_Mrzel&oldid=23104«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori