Simona Semenič

Fotografija: Žgank Nada

Življenjepis

Simona Semenič je dramatičarka, dramaturginja in producentka. Rodila se je 16. 07.1975 v Postojni. Študirala je dramaturgijo na AGRFT, med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v SNG Nova Gorica in v MGL. Leta 2001 je Simona z režiserjem Rokom Vevarjem napisala scenarij in zrežirala predstavo Polna pest praznih rok v produkciji Zavoda Museum in PTLja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik Blaž Lukan je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot "razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote". STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu 2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem, na Primorskem poletnem festivalu v Kopru, na Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem, na Gibanici, prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu Diskurs v Giessnu, Nemčiji.

Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst uSolo brez talona, ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija Glej in Zavod Maska) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču v Kranju, marca 2004.

Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem Ivanom Talijančićem, ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in Zavod Exodos), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma premiero doživel projekt ...SheSaid, pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala Act French, aprila 2006 pa je gostovala na Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli.

Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke Nine Meško (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija Mini teater, režija: Barbara Bulatović), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji Mesta žensk, ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - Kartografija celovečernih slik (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.

V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom Več, ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču ew Georges v New Yorku (režija: Ivan Talijančić).

V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo Loving Willy, ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: Eddie Lew).

Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom Nogavice je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: Tijana Zinajić) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v Bowery Poetry Club New York (režija: Ryan Kasprzak).

Njeno besedilo 24ur (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v New York Theatre Workshop (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.

Simona je umetniška vodja programa PreGlej v Gledališču Glej, za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev.

V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.

Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za Zavod Exodos, v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York).

V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.

Trenutno v Gledališču Glej vodi program PreGlej, ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: Solo brez talona (2003), Več (2005), 24 ur (2006), Loving Willy (v ang., 2005) in Nogavice (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).

Dramska besedila

Dramska besedila v tujih jezikih

Celotna besedila

Značilnosti opusa

V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo. Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.

Dramaturgije

Režije

Mednarodno sodelovanje

  • V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.
  • V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija.
  • Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.

Posebni članki

Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004

Nagrade

Fotogalerija

Viri in literatura

  • PreGlej Simona Semenič
  • Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.

Zunanje povezave