Bojan Vister

Foto: Jernej Čampelj

Življenjepis

Bojan Vister (r. 10. 4. 1962) je že v osnovnošolskih letih postal član Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. V sezoni 1990/91 se je pridružil Šentjakobskemu gledališču Ljubljana.

V treh desetletjih mu je uspelo nanizati več kot 1900 nastopov in ustvariti impozanten opus stotih vlog. Poleg več društvenih nagrad je bil dobitnik dveh Čufarjevih plaket - 2003 za vlogo Dr. Antona Grozda v Cankarjevi satiri Za narodov blagor in 2005 za vlogo Harrya Domina v Čapkovi futuristični igri R.U.R.; eden od treh soprejemnikov posebnega priznanja za ansambelsko igro v črni komediji Maratonci tečejo častni krog (Linhartovo srečanje 2017) ter prejemnik Linhartove listine (2016) in zlatega priznanja ZKD Ljubljana (2018) za izjemen prispevek na področju ljubiteljskega gledališča. Za vlogo 10. porotnika v uprizoritvi komedije Dvanajst jeznih mož si je na 58. Linhartovem srečanju prislužil matička. Strokovna žirija je zapisala: "Verjetnost, s katero v njem celo predstavo brbota sovraštvo, in otipljivost njegovega obupa ter kolaps ob porazu so elementi celostnega umetniškega izraza v oblikovanju odlične vloge. V klasični besedni komediji Resno moteni Laurenta Baffieja je ena od glavnih in opaznejših vlog - taksist Peter. Regijska selektorica za Linhartovo srečanje Tjaša Črnigoj je v začetku leta 2020 vlogo Petra Bojana Vistra še posebej izpostavila kot izredno prepričljivo, poudarila je, da je "lik v telesu posvojen in napravljen tako scela, da je pred nami popolnoma prisoten". V absurdni komediji Sen, v režiji Nataše Barbare Gračner, se je Vister ponovno izkazal kot interpret humornih pasusov. Prav njegov smisel za humor mu je ob študiju vloge omogočil, da je razvil tipiziran lik Varnostnika, ki do nevsakdanjih težav pristopi z vso resnostjo.

Vloge v gledališču

Nagrade

Viri in literatura

Zunanje povezave