Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks

Narod, ki svojemu gledališču ne pomaga in ga ne podpira, je, če ne mrtev, pa bolan na smrt: tako tudi gledališče, ki ne razume socialnega utripa zgodovine, drame svojih ljudi, neponarejene svojskosti njihove pokrajine in njihovega duha, njihovega smeha in joka, takšno gledališče se nima pravice imenovati gledališče, temveč se mora imenovati zabavišče (»igrališče«) ali mesto, kjer počnejo ogabno, kar se označi kot kratkočasenje.

Federico García Lorca