Primož Bezjak
Življenjepis
Igralec in plesalec Primož Bezjak se je rodil 5. marca 1977 v Mariboru. Študij na AGRFT je zaključil z diplomo leta 2007, vendar je v slovenskem gledališkem prostoru dejavno navzoč že vsaj od leta 1999, ko je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in Betontanca Skrivni seznam sončnih dni.
Postal je redni član Betontanca Matjaža Pograjca in z njim še vedno sodeluje, skupaj s kolegi pa je ustanovil tudi spin off skupino Beton Ltd. Konec leta 2008 se je zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču, s katerim je sodeloval že prej, še vedno pa je dejaven tudi v okviru neinstitucionalnih projektov in skupin (denimo Via Negativa).
Na odru SMG je pustil neizbrisen pečat kot Erakal, bog smrti in podzemlja, ki v božanskem gledališču utelesi neukročenega Engiduja, Gilgameševega tovariša in ljubimca v Epu o Gilgamešu; srhljivo zapeljiv je bil kot »lepi« Alex v slovenski praizvedbi Peklenske pomaranče in nič manj kot Mladenič, prekleti ljubimec lepotice Marusje v Vampirju. Kot Tony Allen v Nickel Stuffu je ponazarjal izgubljenost celotne generacije, ujete v brezizhodnost svojega razrednega, ekonomskega in družbenega položaja. Disciplina v govoru in besedi ter natančno razplastena interpretacija sta mu pomagali ustvariti silovitega in pretresljivega Nižinskega v monodrami Zadnji ples Nižinskega, plesalca in koreografa, ki se v sanatoriju za duševno bolne spominja svojega življenja in kariere ter se pri tem nevsiljivo, a domišljeno prelevi v vse svoje pomembne sopotnike; ko v avtorskem projektu, ki ga je pomagal soustvariti, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, vedno znova postreli kolege na odru in ko v znamenitem monologu napada občinstvo, vejeta iz njega nebrzdan bes in surova moč. Kot gradbinec Esad je v Portretih ustvaril skoz in skoz prepričljiv, iskren lik opeharjenega migranta, ki se bori za svojo pravico – vlogo od začetka do konca spelje v pristni bosanščini – malčke pa navdušuje kot v besedah okorni, sicer pa še kako spretni Zidarski škrat v odrski postavitvi hudomušne pravljice Svetlane Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado.
Nikakor pa ni zanemarljiv njegov prispevek plesalca, saj pogosto nastopa v projektih Ane Stegnar, Braneta Potočana in Tanje Zgonc. Nastopil je v večjem številu slovenskih filmov (Slepa pega, Zvenenje v glavi, Nikogaršnja zemlja, Oda Prešernu, Barabe!, Petelinji zajtrk).
Leta 2011 je prejel Župančičevo nagrado za igralske stvaritve v predstavah Nižina neba, Peklenska pomaranča, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Vampir in Zadnji ples Nižinskega v Mladincu ter za projekta Tam daleč stran – uvod v ego-logijo (Beton Ltd.) in Invalid (Via Negativa). Leta 2010 je bil eden prejemnikov nagrade za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! na Borštnikovem srečanju v Mariboru, leta 2003 pa je dobil nagrado zlata ptica.
Video
- Primož Bezjak - "Koliko si moja?" (odlomek iz romana Andreja E. Skubica)
- Nastop na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, 7.2.2012, Cankarjev dom
Vloge v gledališču
Vloge na filmu in televiziji
- 2008 Hit poletja
- 2007 Petelinji zajtrk
- 2004 Želim vse
- 2001 Barabe!
- 2000 Figurae Veneris
Nagrade
- 2020 Nagrada Vesna za najboljšo moško filmsko vlogo v filmu Antigona - kako si upamo?
- 2011 Župančičeva nagrada za igralske stvaritve v predstavah Nižina neba, Peklenska pomaranča, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Vampir in Zadnji ples Nižinskega SMG ter za projekte Tam daleč stran – uvod v ego-logijo (Betontanc) in Invalid (Via negativa)
- 2010 nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! na Borštnikovem srečanju v Mariboru
- 2003 Zlata ptica za leto 2003 (skupaj z Barbaro Kukovec)
- 2001 Stopov obetavni igralec leta za film Barabe!
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Spletna stran Slovensko mladinsko gledališče