SNG Maribor

Predstavitev gledališča

Ustanoviteljica: Vlada Republike Slovenije (akt o ustanovitvi: UL RS....)

Število prizorisc: 5

Velika dvorana, 900 sedežev

Stara dvorana, 260 sedežev

Mali oder, 100 sedežev

Komorni oder, 80 sedežev

Kazinska dvorana

Edino tridomno gledališče v Sloveniji (opera, balet, drama)

Od leta 1966 gostiteljica vsakoletnega Borštnikovega srecanja

Upravniki oz. direktorji

Sng Maribor je doslej vodilo 14 upravnikov.

Radovan Brenčič

Jaro Dolar

Josip Šegula

Ivan Kranjčič

Juro Kislinger

Blaž Železnik

1991 - 1997: Teo Pajnik

1997 - 2001: Blaž Rafolt

2001 - 2003 Danilo Rošker, v. d. direktorja

2003 - Danilo Rošker

Drama SNG Maribor

Zgodovina

Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano, v kateri so nastopale potujoče gledališke skupine. Leta 1852 je bila zgrajena gledališka zgradba, v kateri se danes nahaja SNG Maribor. V njej je do leta 1918 delovalo nemško poklicno dramsko in operno gledališče.

Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – Josip Jurčič: Tugomer, v režiji Hinka Nučiča, sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).

Naj z nekaj igralskimi in režiserskimi imeni označimo minula obdobja. Med leti 1919 – 1941: Berta Bukšek, Vika Podgorska, Danica Savinova, Elvira Kraljeva, Mileva Zakrajškova, Hinko Nučič, Pavel Rasberger, Milan Skrbinšek, Vladimir Skrbinšek, Danilo Gorinšek, Maks Furijan, Rade Pregarc, Jože Kovič ...; po letu 1945: Angelca Jankova, Pavla Brunčkova, Tita Veljakova, Milena Godinova, Breda Pugljeva, Milena Muhičeva, Sonja Blaž, Minu Kjuder, Ana Veble, Irena Varga, Ksenija Mišič, Arnold Tovornik, Jože Mlakar, Franjo Blaž, Boris Kočevar, Boris Brunčko, Marjan Bačko, Janez Klasinc, Stanko Potisk, Rado Pavalec, Peter Ternovšek, Vlado Novak, Janez Škof, Branko Šturbej, Peter Boštjančič, Lojze Svete, Fran Žižek, Lojze Štandeker, Peter Malec, Jože Babič, Miran Herzog, Branko Gombač, Aleš Jan, Voja Soldatović, Tomaž Pandur, Branko Kraljevič ...

Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani Ivan Cankar, Slavko Grum, A. T. Linhart, F. S. Finžgar, Dominik Smole, Primož Kozak, Tone Partljič, Drago Jančar, Rudi Šeligo ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.

Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati Boršnikovo srečanje Teden slovenskih gledališč, ki se je leta 1971 preimenoval v Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem progamu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke Borštnikov prstan.

Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.

Umetniški vodje

Dramo SNG Maribor je od leta 1919 dalje vodilo 18 umetniških vodij.

Hinko Nučič

Valo Bratina

Jože Kovič

Jaro Dolar

Miran Herzog

Fran Žižek

Branko Gombač

Bojan Štih

Stane Potisk

Vili Ravnjak

1991 - 1997: Tomaž Pandur

1997 - 2001: Branko Kraljevič

2001 - 2006: Samo M. Strelec

2006 -: Vili Ravnjak

Opera in balet SNG Maribor

Zgodovina

Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.

Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.

Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, Mam'zelle Nitouche, katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od Caričinih amazonk Viktorja Parme, Suppéjeve Lepe Galateje, Heubergerjevega Plesa v operi in Offenbachovega Orfeja v podzemlju pa vse do Straussovega Netopirja.

4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, V vodnjaku (V. Blodek, dir. H. Vogrič).

Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega Možička, katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili Coppelio Lea Delibesa.

Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.

Zunanje povezave

Od leta 1966 gostiteljica vsakoletnega Borštnikovega srecanja