Angela Jenčič Janko: Razlika med redakcijama
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Za svoje delo je prejela leta 1947 [[Prešernovo nagrado]], leta 1974 [[Borštnikovo nagrado]] in leta 1987 [[Borštnikov prstan]]. Umrla je 16. oktobra 2004 v Mariboru. | Za svoje delo je prejela leta 1947 [[Prešernovo nagrado]], leta 1974 [[Borštnikovo nagrado]] in leta 1987 [[Borštnikov prstan]]. V obrazložitvi nagrade so o njej zapisali: »[Č]loveških čudi in značajev je ustvarila na svoj nepompozni, vendar prepričljivi, pošteni način za slovenski oder ničkoliko: od ljubimk in koket do komičnih ali pa tragično velikih ženskih postav. Nobenega dela se ni otepala, iz vsakega teksta je znala narediti kaj žlahtnega, umetniškega in človeškega. […] ali, po besedah kritika Vasja Predana, ‘ustvarila je galerijo imenitnih odrskih podob, a je vseskozi ostala ‘nevsiljiva gospa’, umetnica, ki gospoduje z močjo svojega talenta’, z ‘občutljivostjo, znanjem in zanosom’.« | ||
Umrla je 16. oktobra 2004 v Mariboru. | |||
==Vloge v gledališču== | ==Vloge v gledališču== | ||
Redakcija: 08:26, 16. oktober 2015
Življenjepis
Igralka Angela Jenčič Janko se je rodila 24. marca 1929 v Rušah. Članica Drame SNG Maribor je postala leta 1947 in ostala zvesta temu ansamblu vse do upokojitve. Sprva je ustvarjala vloge naivnih ljubimk, a je kmalu prerasla v izvrstno karakterno igralko, ki ji nista bila tuja niti komedija niti tragedija. Med njene najbolj znane vloge sodijo Katarina (iz Ukročene trmoglavke Williama Shakespearja), Smrt (Obsedno stanje Alberta Camusa), Baronica Castelli (Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže), Klandrova (Ščuke Toneta Partljiča), Vasa (Vasa Železnova Maksima Gorkega).
Za svoje delo je prejela leta 1947 Prešernovo nagrado, leta 1974 Borštnikovo nagrado in leta 1987 Borštnikov prstan. V obrazložitvi nagrade so o njej zapisali: »[Č]loveških čudi in značajev je ustvarila na svoj nepompozni, vendar prepričljivi, pošteni način za slovenski oder ničkoliko: od ljubimk in koket do komičnih ali pa tragično velikih ženskih postav. Nobenega dela se ni otepala, iz vsakega teksta je znala narediti kaj žlahtnega, umetniškega in človeškega. […] ali, po besedah kritika Vasja Predana, ‘ustvarila je galerijo imenitnih odrskih podob, a je vseskozi ostala ‘nevsiljiva gospa’, umetnica, ki gospoduje z močjo svojega talenta’, z ‘občutljivostjo, znanjem in zanosom’.«
Umrla je 16. oktobra 2004 v Mariboru.
Vloge v gledališču
1981-1990
1971-1980
- 1971 Aranka; Evald Flisar Kostanjeva krona, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1961-1970
- 1964 Ježefina; Bratko Kreft Kranjski komedijanti, r. Mirko Mahnič Drama SNG Maribor
1951-1960
- 1960 Content; Leslie Stevens Zakonski vrtiljak, r. Miran Herzog Drama SNG Maribor
- 1958 Druga kmetica; Ivan Cankar HLAPCI, r. Vladimir Skrbinšek Drama SNG Maribor
1941-1950
Vloge na filmu in TV
- 1987 Paralele, r. Marjan Ciglič, celovečerni igrani TV film, ORF - Wien, RTV Ljubljana
- 1982 Mica; Boj na požiralniku, r. Janez Drozg, Viba film Ljubljana in TV Ljubljana
- 1980 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, r. Jože Babič, TV nadaljevanka, RTV Ljubljana
- 1978 Zasilna zavora, r. Andrej Stojan, TV igra, RTV Ljubljana
- 1971 Poslednja postaja, r. Jože Babič, Avtorski studio Ekran, Ljubljana in FRZ Centar filmskih radnih zajednica Srbije, Beograd
Druga sodelovanja
- 1979 Juro Kislinger Debele zgodbe Petra Fuleža, r. Juro Kislinger Drama SNG Maribor
Nagrade
- 1987 Borštnikov prstan za naslovno vlogo v Kastelki Vladimirja Levstika in Herberta Grüna
- 1985 Srebrni znak mesta Maribor
- 1974 nagrada Prešernovega sklada za vlogo krčmarice Kunigunde v drami Lažna Ivana Andreja Hienga
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
- Arhiv Drame SNG Maribor
- www.film-center.si